Pogled v svet

V Španiji vse več eksotičnih živali in rastlin

»Več kot štirideset vrst eksotičnih živali in rastlin z različnih delov sveta vdira v Španijo po kopnem, morju in zraku ter uničuje avtohtono rastlinstvo in živalstvo,« poroča španski časopis El País. Na seznamu vdiralcev so tudi somi iz Nemčije, alge kavlerpa s Karibskega otočja, mehiške papigice iz Argentine in minki, kune iz Severne Amerike. Veliko živali so v Španijo pripeljali, da bi jih prodali kot eksotične ljubljenčke ali iz kakšnega drugega trgovskega razloga. Nekatere živali so pobegnile, druge pa so izpustili, ko so postale breme oziroma niso prinesle želenega dobička. »Vdirajoče vrste so poleg uničevanja okolja sedaj glavni razlog za upad števila avtohtonih vrst,« pravi biolog Daniel Sol.

 Protistrup iz jajc

»Indijski znanstveniki so odkrili, da lahko kokošja jajca postanejo vir molekul pri zdravljenju kačjih ugrizov,« piše v The Times of India. Približno dvanajst tednov starim kokošim vbrizgnejo v mišice odmerek kačjega strupa, ki še ne povzroči smrti, drugi odmerek pa čez dva do tri tedne. Po 21 tednih pričnejo kokoši valiti jajca, v katerih so protitelesca proti strupu. Raziskovalci upajo, da bo protistrup iz jajc nadomestil tistega, ki ga pridobivajo iz konj, »ki pa morajo prestati boleča testiranja za zbiranje protistrupa za kačji strup«, piše v The Timesu. Avstralski znanstveniki so z novo tehniko že uspešni pri testiranjih na živalih. Če bo protistrup iz jajc učinkovit pri ljudeh, bo to Indiji zelo koristilo, saj tam vsako leto kače ugriznejo 300.000 ljudi. Od teh jih 10 odstotkov umre.

Metuljevo letenje

»Znanstveniki že dolgo poskušajo razumeti, kako so lahko metulji takšni strokovnjaki manevriranja pri nizki hitrosti – z neverjetno lahkotnostjo lebdijo in letijo nazaj oziroma v stran,« piše v londonskem The Independentu. Sedaj raziskovalca z Oxfordske univerze menita, da sta končno odkrila žuželkino skrivnost. Ko sta opazovala metulje admirale pri letu, sta za ugotavljanje zračnega toka uporabila posebej narejen zračni predor in snope dima. Ko so metulji prileteli na umetne rože v tem zračnem predoru in odleteli z njih, sta jih spremljala z zelo hitrimi digitalnimi fotoaparati, ki so posneli tok zraka okoli kril. Raziskovalca sta ugotovila, da »let metuljev ni naključno, brezciljno mahanje s krili, ampak je rezultat obvladovanja mnogih aerodinamičnih mehanizmov«. Znanstveniki upajo, da bodo s tem znanjem lahko izdelovali daljinsko vodena letala s samo desetcentimetrskim razponom kril. Takšna letala, opremljena s fotoaparatom, bi lahko letela v zaprte prostore in jih fotografirala.

Nespečnost v Italiji

V letu 2002 je v Italiji več kot 600 zdravnikov in preko 11.000 pacientov sodelovalo v do sedaj tam najobsežnejši raziskavi o nespečnosti. Odkritja so pokazala, da ima več kot 12 milijonov Italijanov težave z nespečnostjo, piše v časopisu La Stampa. Petinšestdeset odstotkov anketirancev je mučila jutranja zaspanost, 80 odstotkov zaspanost podnevi, 46 odstotkov pa jih je imelo težave z zbranostjo pri delu. »Vozniki so v največji nevarnosti, saj se 22 odstotkov prometnih nesreč zgodi zaradi utrujenosti,« piše v časopisu. Raziskava je tudi pokazala, da 67 odstotkov pacientov o tej težavi ni nikoli govorilo s svojim zdravnikom. Koordinator raziskave Mario Giovanni Terzano je dejal, da »ima dobrih 20 odstotkov nespečnih ljudi težave predvsem z nespečnostjo, za katero ni nekega očitnega vzroka«. Vendar lahko zdravniški pregled pokaže, da je vzrok nespečnosti kakšna telesna težava. Po besedah Terzana med vzroke za nespečnost spadajo tudi tesnobnost (24 odstotkov), stresni dogodki (23 odstotkov) in depresija (6 odstotkov).

Antilope pred izumrtjem

»Leta 1993 se je po stepah Rusije in Kazahstana sprehajalo več kot milijon antilop vrste sajga. Sedaj pa jih je ostalo manj kot 30.000,« piše v New Scientistu. Ta žival je postala žrtev »epidemije divjega lova«, piše v poročilu. »Biologi pravijo, da je to do sedaj najhitrejši in najbolj dramatičen upad populacije velikih sesalcev.« Zakaj je toliko divjega lova? Na začetku 1990-ih let so naravovarstveniki, ki so bili zaskrbljeni zaradi ogroženega nosoroga, sajgine rogove predstavljali kot nadomestek za rogove nosoroga v tradicionalni kitajski medicini. Ker sajg na Kitajskem ni več, so tarča postale črede v osrednji Aziji. V petih letih (1993–98) se je število teh živali skoraj prepolovilo, do leta 2002 pa je upadlo za 97 odstotkov. V osrednjem Kazahstanu je bil upad 99-odstoten. Tam je ostalo samo 4000 sajg. Abigail Entwistle, zoologinja pri Flora and Fauna International, pravi: »Menimo, da imamo za ohranitev te vrste najverjetneje samo še dve leti.«

Misli, čustva in zdravje

To, o čemer razmišljamo, lahko veliko bolj vpliva na telo, kot pa se je nekdaj mislilo, piše v poročilu, ki je bilo objavljeno v poljski reviji Wprost. Piše še: »Misli in čustva vplivajo na vse vitalne organe in sisteme človeškega telesa: na živčni, imunski, hormonalni, krvožilni in reprodukcijski sistem.« Zato, pravi profesor Marek Kowalczyk z Vojaškega inštituta za higieno in epidemiologijo v Varšavi, »se ljudje, ki živijo stresno, dvakrat pogosteje prehladijo in zbolijo za gripo kot pa drugi«. Pravi še, da se depresivnim ženskam možnost zanositve zmanjša za polovico. Wprost tudi poroča, da stres, čeprav morda ne povzroči raka, »lahko povzroči, da mirujoči rak prične rasti«. Tudi jeza lahko škoduje zdravju, saj naj bi nasilni, neprijazni ljudje imeli več možnosti za koronarno bolezen, zaradi česar so dovzetnejši za srčni infarkt.

Zakonita prodaja slonovine

V samo desetih letih, od 1979 do 1989, se je populacija slonov v Afriki zmanjšala za več kot polovico. En razlog za to je bilo vse večje povpraševanje po izdelkih, narejenih iz slonovih oklov. Dodaten razlog je bilo širjenje avtomatskega strelnega orožja med divjimi lovci. Zaradi tega je bila leta 1989 s konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES) prodaja slonovine popolnoma prepovedana. Nedavno pa so s CITES Južnoafriški republiki, Bocvani in Namibiji izdali dovoljenje za enkratno prodajo 60 ton slonovine, poroča revija African Wildlife. Slonovino so zaplenili divjim lovcem ali vzeli s poginulih živali. Dve drugi državi nista dobili dovoljenja za prodajo slonovine, ker »nista priskrbeli dovolj zagotovil, da lahko preprečita ilegalno prodajo slonovine«, je pisalo v članku.