Obiščite največjo ribjo tržnico na svetu

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ JAPONSKE

ALI vam je všeč vrvež tržnice? Potem vas utegne navdušiti ribja tržnica Cukidži, ki je le nekaj minut hoda od središča Tokia in nedvomno privablja turiste iz vsega sveta. Ponaša se s tem, da je največja ribja tržnica na svetu.

Najbolje jo je obiskati zgodaj zjutraj. Ostali del Tokia takrat še spi, toda tržnica je že pokonci. Tovornjaki dnevno dovažajo do dva tisoč ton rib, ki jih je treba raztovoriti dovolj zgodaj, saj začnejo kupci prihajati že ob tretji uri zjutraj. Prodajalci hitijo razpostavljati kadi z ribami, pri tem pa na vsako kad dajo oznako s številko serije, težo ribe in krajem ulova. Kupce se zlahka prepozna. Nosijo gumijaste škornje in kapo s številko dovoljenja. V nasprotju z ležernimi turisti kupci drvijo sem ter tja, preverjajo  kakovost ribe in se odločajo, koliko bodo ponudili zanjo. Tisti, ki nosijo s sabo kavelj, svetilko in brisačo, kupujejo tuna. Njihovo orodje je nepogrešljivo pri preverjanju kakovosti velikanskega tuna, z brisačo pa si na koncu obrišejo roke.

Direndaj nastane ob pol šestih zjutraj. Iz vseh smeri se zasliši cingljanje zvončkov – dražbarji so pričeli pozivati kupce, naj pričnejo licitirati. Videti je, da so dražbarji vsepovsod. V resnici ima obenem dražbe sedem veletrgovcev, toda nekateri imajo po dva ali več dražbarjev, ki hkrati prodajajo različne vrste rib. Dražbarji s svojim značilnim glasom zavpijejo številko serije in pooblaščeni kupci že licitirajo, tako da s prsti pokažejo posebne znake. Licitiranje poteka tako hitro, da je cena posamezne serije odločena le v nekaj sekundah. Nekateri kupci hkrati licitirajo pri dveh dražbarjih. Vsaka trgovina ima lahko samo enega nabavljalca, zato morajo ti hiteti z enega dela tržnice na drugega, da bi dobili želeno ribo. Tisti, ki kupujejo različne vrste rib v velikih količinah za nadaljnjo prodajo drugim trgovinam, od vseh morda še najbolj norijo.

Takoj ko je cena znana, se kupcem mudi, da ribe dostavijo, kolikor se da hitro. Dostavljalci z ročnimi vozički in majhnimi tovornjaki dirjajo po ozkih ulicah in razvažajo ribe. Vsepovsod je hrušč in trušč in živahno vrvenje. Opazovalcu se vse skupaj zdi ena sama velika zmešnjava. V resnici pa je prav do zadnje podrobnosti vse nadzorovano in organizirano. V le nekaj urah se proda in odpelje več kot tisoč ton rib. Nekaj rib prepeljejo v trgovinice na drugem delu tržnice, kjer jih bodo v dopoldanskih urah prodali tisočim željnim kupcem.

Tržnica Cukidži je, kot si lahko predstavljate, ogromna. Dovoljenje za poslovanje ima sedem gigantskih veletrgovin, ki prirejajo dražbe, in več kot tisoč manjših trgovcev. Delajo čez vse leto, saj vsak dan postrežejo najmanj 40.000 strankam, ki obiščejo tržnico.

Kdo so stranke? Med njimi so tisti, ki kupujejo ogromne količine rib za velike hotele, restavracije, blagovnice in supermarkete. Poleg njih so tu še lastniki manjših trgovin z živili, pa ribje tržnice v soseščini in, o seveda,  lastniki majhnih, a uspešnih suši barov. Vse te stranke se potegujejo za najbolj izbrane plodove morja. Po ocenah kupijo letno vsega skupaj kakih 600.000 ton morske hrane, za kar porabijo več kot 4,6 milijarde evrov.

Cukidži pravzaprav ni samo ribja tržnica, saj tukaj prodajajo na veliko tudi sadje in zelenjavo. To je le ena od 11 veletržnic v osrednjem delu Tokia, ki poslujejo pod upravo tokijske metropolitanske oblasti. Zametki tržnic, na katerih se prodaja sveža živila, segajo v leto 1603. Leta 1877 so tukajšnje tržnice prišle pod vladno upravo, da bi se izboljšali higiena in kakovost. Leta 1923 je tokijske tržnice razdejal potres, kar je vodilo do ustanovitve današnje tržnice Cukidži, ki je pričela delovati leta 1935.

Od takrat se je tržnica izredno razširila. Le kje drugje na svetu bi vsak dan lahko našli tolikšno količino različnih rib, ki gredo iz rok v roke? Ocenjeno je, da je tukaj naprodaj tudi po 450 vrst rib z vsega sveta, med drugim losos, trska, špar, skuša, morski list in sled, pa tudi morski ježki, morske kumare in razni mehkužci. Nekatere trgovinice na tržnici so specializirane le za eno vrsto morske hrane, denimo za hobotnice ali morske rakce.

Toda ena vrsta rib tukaj kraljuje. To je veliki tun, ki ga z letalom pripeljejo iz tako oddaljenih delov sveta, kot sta Sredozemsko morje in Severna Amerika. Nobena druga riba se z njim ne more kosati v velikosti ali ceni. En sam veliki tun lahko stane več tisoč evrov. Tukaj dnevno prodajo na stotine svežih in zamrznjenih tunov. Kupci ga za krajevne trgovce razsekajo na primerne kose. Z reber vzamejo izbrane mastne kose, imenovane toro, ki bodo verjetno končali kot poslastica na sušiju.

Ne bi nas smelo presenetiti, da je največja ribja tržnica na svetu prav na Japonskem. Deželo obdajajo tri morja in en ocean, pa tudi Japonci so že davno tega vzljubili morske dobrote. Riba je pogosto glavna jed okusnega japonskega obroka. Povprečen Japonec letno zaužije približno 70 kilogramov rib in morskih sadežev, ki večinoma pridejo s tržnice Cukidži. Če boste kdaj obiskali Tokio, zakaj se ne bi pridružili vedno večjemu številu turistov, ki obiščejo največjo ribjo tržnico na svetu?

[Navedba vira slike na strani 16]

Risba ribe: From the book L’Art Pour Tous, Encyclopedie de l’Art Industriel et Decoratif, Vol. 31, 1861–1906

[Navedba vira slike na strani 17]

James L. Stanfield/NGS Image Collection

[Navedba vira slike na strani 17]

© Jeff Rotman/www.JeffRotman.com

[Navedba vira slike na strani 18]

Courtesy of Tokyo Metropolitan Central Wholesale Market