Pogled v svet

Opičje spretnosti

Nekateri postavljajo teorije, da bi zelo veliko opic, ki bi tipkale po veliko pisalnih strojih, sčasoma napisalo vsa Shakespearova dela. In tako so raziskovalci z plymouthske univerze v Angliji za en mesec dali računalnik skupini šestih opic. Te »niso sestavile niti ene same samcate besede«, poročajo v The New York Timesu. Šest opic v paigntonskem živalskem vrtu na jugozahodu Anglije »je napolnilo komaj pet strani«, na katerih je bilo najprej veliko s-jev, na koncu pa nekaj črk j, a, l in m. Tipkovnico so uporabljale tudi za stranišče.

 Ogroženi monarhi

Trinajstega januarja 2002 je nevihta zajela mehiško gorovje, kjer metulji monarhi prezimujejo med borovci in jelkami. Temperatura se je zelo znižala. Vlaga in mraz sta povzročila, da je poginilo kakih 500 milijonov metuljev. Pod drevesi so ležali kar v kupih, ki so bili visoki tudi po meter. »V samo enem strašnem dnevu je poginilo 70 do 80 odstotkov vseh monarhov, ki naj bi se spomladi vrnili na vzhod Združenih držav,« piše v mednarodni izdaji The Miami Heralda. Sedaj pa je na obzorju nova nevarnost. Kljub temu da je mehiška vlada ustanovila biosferni rezervat za metulje monarhe, se življenjsko okolje teh živalic krči zaradi nezakonite sečnje dreves. Oškodovanih je že kakih 44 odstotkov rezervata. Ta vzdržljiva bitja preživijo kar 4000-kilometrsko selitev, šele čas pa bo pokazal, ali lahko preživijo postopno izgubo svojih prezimovališč.

Boj kmetovalcev za preživetje

»Zelena revolucija, ki je spodbudila kmetijsko proizvodnjo v večjem delu sveta, že zahteva svojo ceno: milijoni najbolj revnih kmetov v Afriki so postali še revnejši,« piše v poročilu, ki so ga objavili v reviji New Scientist. Kako to? V poznih 1950-ih letih so ljudje začeli sejati zelo donosne sorte pšenice in riža, da bi zajezili pričakovano poplavo lakote zaradi izrednega povečanja svetovne populacije. Toda te zelo donosne sorte so dale veliko zrnja, zato je cena žita padla. »Kmetovalci, ki so lahko kupili te nove sorte, so sicer prodajali pridelek po nižji ceni, a so ga imeli več. Tisti, ki si [teh donosnih sort] niso mogli privoščiti, pa so imeli izgubo,« piše v New Scientistu. Poleg tega se nove sorte žita niso preveč dobro obnesle v afriških razmerah, ker so seme razvili za azijsko in latinskoameriško okolje.

Pozor, zaspani vozniki!

»V naši družbi sta utrujenost oziroma zaspanost šoferjev velik in resen problem,« piše v poročilu študije v Medical Journal of Australia. Po mnenju raziskovalcev »je za več kot 20 % prometnih nesreč kriva zaspanost voznikov«. V poročilu še piše: »Značilna nesreča, ko voznik za volanom zaspi, se zgodi tistim, ki so ponoči ali v času zgodnjega popoldanskega počitka v avtomobilu sami ter vozijo relativno hitro. Za prometne nesreče zaradi zaspanosti so, podobno kot za druge prometne nesreče, največkrat odgovorni moški pod 30. letom starosti.« V nevarnosti pred tem, da bi za volanom zaspali, so tisti, ki imajo običajno spalno motnjo, ki se ji reče obstruktivna nočna apneja. V reviji piše, da ima apnejo »kakih 25 % moških v srednjih letih«. Ljudje s to motnjo se morda ne zavedajo, kako hitro se jim lahko zgodi, da med vožnjo zaspijo.

Tajanje ledenikov

Medtem ko je bil nivo vode v zbiralnikih v Pandžabu v Indiji nizek, ker še ni prišlo pričakovano monsunsko deževje, pa je bilo vode pri jezu Bhakra na reki Sutlej skoraj še enkrat toliko kot leto prej. Zakaj? Glavni pritok Sutleja teče skozi področje, na katerem je 89 ledenikov, piše v reviji Down to Earth. »Monsuna še ni, zato se ledeniki hitreje talijo. Ker ni oblakov, se sonce še močneje upre v ledenike. To skupaj z zelo visokimi temperaturami privede do naglega taljenja,« pojasnjuje specialist za ledenike, Syed Iqbal Hasnain z Univerze Jawaharlal Nehru. Izvedenci menijo, da lahko voda iz teh odtajanih ledenikov preveč napolni ledeniška jezera. Manjši ledeniki pa pomenijo tudi manjšo zalogo vode, kar negativno vpliva na proizvodnjo elektrike in kmetijstvo.

Želja po lepem videzu

V avstralski zvezni državi Novi južni Wales »vsako leto diagnosticirajo 2850 novih primerov kožnega raka, 340 ljudi pa zaradi njega umre«, poroča časopis The Sydney Morning Herald. Študija, ki jo je opravil Viktorijski svèt za zdravljenje raka, je pokazala, da se četrtina avstralskega prebivalstva iz želje po lepem videzu veliko sonči – za 10 odstotkov več kot pred tremi leti. V časopisu nadaljujejo: »Alarmantno je odkritje raziskovalcev, da želi porjaveti več kot 60 odstotkov najstnikov in tretjina jih pravi, da se tako počutijo bolj zdrave.« V trgovinah se je prodaja nekaterih sredstev za hitrejšo porjavitev v prejšnjem letu dvignila za 18 odstotkov, prodaja zaščitnih sredstev pa se ni. Doktor Robin Marks z Avstralske univerze za dermatologijo je opozoril na mnenje nekaterih ljudi, da postopna porjavitev ni nevarna. Toda »izvedenci za kožnega raka pravijo, kako zelo napačno je razmišljati, da je kakršno koli sončenje, tudi postopna porjavitev brez opeklin, varno«, piše v časopisu. Doktor Marks opozarja: »Porjavelost je kot žulj – kaže, da je nekaj narobe.«

Japonščina v krizi

Japonsko preplavljajo tuje besede, tako da so še posebej starejši Japonci zmedeni glede domačega jezika, poroča The Japan Times. Tujih izrazov, večinoma angleških besed, je sedaj v nekaterih slovarjih 10 odstotkov. »[Japonščina] postaja nerazumljiva,« tarna 60-letna ženica. »Včasih se mi zdi, da bi za materni jezik potrebovala prevajalca.« Mladi, politiki, sredstva javnega obveščanja in ljudje v svetu športa, mode in sodobne tehnike si vneto želijo prisvojiti tujke, kar jim »daje občutek modnosti in prvovrstnosti«. Toda te nove besede so napisane v katakani, v pismenkah, ki so predvsem namenjene pisanju tujk. Tako ti izrazi »dolgo ostanejo ‚tuji‘«, piše v časopisu. Glede na The New York Times nekatere Japonce »razjezi že misel na to, da se v sodobni japonščini lahko sestavijo celi stavki iz besed z Zahoda, japonski so le nekateri glagoli ali členki«. Tako je včasih že med ljudmi v isti hiši vse večji komunikacijski prepad.