Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

Pogled v svet

»Osiveli« zločinci

»V Britaniji so prvič uredili posebej prilagojeno zaporniško krilo za starejše zapornike, saj se vse več upokojencev zateka h kriminalu,« poroča londonski The Sunday Times. Oddelek v portsmoutskem zaporu ima na stopnicah vzpenjalni sedež, posebej prilagojeno telovadno opremo in usposobljeno osebje za nego. Raziskava kaže, da se več kot 100.000 upokojencev »zateka h kriminalu ali o tem razmišlja«, in sicer zato, ker jim socialna podpora in pokojnina ne zadoščata. Nekateri so se pričeli ukvarjati s preprodajo drog, krajo po trgovinah, tihotapljenjem cigaret in alkohola v Britanijo ter celo z ropanjem bank. Leta 1990 je bilo v zaporu 355 upokojencev, leta 2000 pa je ta številka poskočila na 1138. Mnogi nimajo kazenske evidence, so pa »pod velikim pritiskom, da ohranijo življenjski standard«, pravi kriminolog Bill Tupman. »To niso najrevnejši upokojenci, ampak tisti iz srednjega razreda, ki so vse življenje trdo delali in bili zakonu poslušni člani družbe.«

Kako se tjulnjice in njihovi mladiči najdejo

Ko se tjulnjice po večtedenskem hranjenju na morju vrnejo domov, morajo v hrupni gneči stotin drugih odraslih in mladih tjulnjev najti svoje novorojene mladiče. Kako jim to uspe? Glede na kanadski The Vancouver Sun »se mladički že, ko so stari komaj dva dni, naučijo prepoznati glasove svoje mame, te pa se hitro naučijo prepoznati glasove svojega mladiča«. Raziskava, ki je potekala na otoku Amsterdam v indijskem oceanu, je pokazala, da »se mamica in mladiček lahko najdeta že v sedmih minutah po njeni vrnitvi s prvega potovanja po morju«, piše v Sunu. »Samica hrani samo svojega mladiča, do drugih pa je lahko zelo napadalna,« pravi dr. Isabelle Charrier, ki je vodila raziskavo, »zato je zelo pomembno, da mladiček prepozna svojo mamico.«

Mandarinska kitajščina in možgani

Psihologinja dr. Sophie Scott je s svojimi sodelavci v Londonu in Oxfordu s skeniranjem možganov nedavno poskusila določiti, kateri deli možganov nam pomagajo razumeti govor. Raziskovalci so ugotovili, da je takrat, ko so govorci angleškega jezika slišali angleščino, postal dejaven njihov levi senčni reženj. »Ko [pa] so govorci mandarinske kitajščine slišali svoj jezik, sta bila polno zaposlena oba, levi in desni senčni reženj,« poroča časopis The Guardian. Zakaj? »Levi senčni reženj je običajno zaposlen s povezovanjem glasov v besede; desni pa z obdelovanjem melodije in intonacije,« piše v časopisu. »V mandarinščini drugačen ton sporoča drugačen pomen: zlog ‚ma‘ denimo lahko pomeni mama, graja, konj ali vrv«, odvisno od tona. Dr. Scottova komentira: »Menimo, da si govorci mandarinščine melodijo in intonacijo tolmačijo v desnem delu senčnega režnja, da izgovorjeno pravilno razumejo.«

Spet tekma za najvišjo stavbo na svetu

»Urbanisti po vsem svetu so zopet v tekmi za najvišjo stavbo na svetu,« piše v The Wall Street Journalu. V Tajpeju (Tajvan) že gradijo nebotičnik, ki naj bi bil visok 508 metrov – približno 90 metrov več, kot sta bila visoka dvojčka v New Yorku. Medtem Šanghaj (Kitajska) že napreduje z načrti za gradnjo 492 metrov visokega Svetovnega finančnega centra. Šanghajske uradne službe trdijo, da bo ta stavba pravzaprav višja od tiste v Tajvanu, pri kateri del njene višine predstavlja 50 metrov visoka televizijska antena. Še višje želijo seči v Seulu (Južna Koreja), saj nameravajo zgraditi mednarodni poslovni center, ki bo visok 540 metrov. Tudi New York noče zaostajati, zato so nekateri predlagali, da bi zgradili najvišjo stavbo na svetu, in tako nadomestili, kar je bilo izgubljeno v terorističnih napadih 11. septembra. »Le malo ljudi bi zaradi posledic napadov leta 2001 predvidelo tako hitro vrnitev v tekmo za najvišjo stavbo,« piše v Journalu.

Jeza pri mladih nevarna za srce

»Raziskovalci so ugotovili, da imajo otroci in najstniki, ki so zelo sovražni do drugih, skoraj trikrat več možnosti za metabolični sindrom, nevaren znanilec bolezni srca, kot njihovi bolj mirni sovrstniki,« poroča montrealski The Gazette. Ameriški in finski raziskovalci, ki so testirali sovražnost 134 najstnikov in otrok, so ugotovili, da so jezni mladi imeli za 22 odstotkov več možnosti, da se jim pojavijo dejavniki tveganja za bolezni srca, kot pa mladi, ki niso tako sovražni. »Ljudem, ki so v svojih 50-ih letih, se bolezen srca ne pojavi kar čez noč,« pravi dr. Kristen Salomonova, soavtorica raziskave. »Bolezni srca in ožilja poženejo korenine že zgodaj v življenju.«

Najstarejši britanski ptič?

»Najstarejši britanski znani ptič po preletelih 8,000.000 kilometrih in 52 letih življenja še vedno visoko leta,« poroča londonski časopis The Times. Ptiča, majhnega črnokljunega viharnika, »so prvič obročkali maja 1957, ko je bil star okoli šest let«. Ponovno so ga ujeli leta 1961, 1978 in 2002. Ornitologi po zadnjem ulovu niso pričakovali, da ga bodo še kdaj videli. A na začetku leta 2003 se je ponovno pojavil ob obali Severnega Walesa. Britanski zavod za ornitologijo ocenjuje, da je ta ptič preletel najmanj 800.000 kilometrov, ko se je selil v Južno Ameriko in nazaj. Temu se lahko doda 1000 kilometrov rednih letov za hranjenje, zato znanstveniki sklepajo, da je preletel več kot 8,000.000 kilometrov. Graham Appleton z bardseyjske ptičje opazovalnice v Severnem Walesu pravi: »Stari ptič je dobil že četrti obroček; še enkrat, kar je nekakšen rekord. Vsi drugi so se obrabili.«

V Španiji vedno manj otroških TV-programov

»Popoldanski televizijski programi za otroke izginjajo,« poroča španski dnevnik El País. Manuel Cereijo, predstavnik španske nacionalne televizije, razlaga, da »otroci niso dovolj zanesljivi gledalci, da bi upravičili popoldansko predvajanje posebnih programov zanje«. Te razmere skrbijo strokovnjake, kot je Lola Abelló, direktorica Španskega združenja staršev, ki pravi: »Otroci gledajo vse, kar jim je na razpolago.« Vsak tretji otrok v Španiji ima televizijo v svoji sobi, piše v poročilu, zato se otroci med četrtim in dvanajstim letom starosti ne pogovarjajo več o likih iz risank, ampak o pop zvezdnikih in pogovornih oddajah z obrekljivo vsebino. »To je žalostno,« pravi Abellóva, »saj se jim krade otroštvo. Že od rosnih let sprejemajo informacije, ki so namenjene odraslim.«