Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Na prostem razstavljene hiše iz lesa

Na prostem razstavljene hiše iz lesa

Na prostem razstavljene hiše iz lesa

Od pisca za Prebudite se! iz Slovaške

V NEKATERIH deželah sta zgodovina in lepota domov iz preteklosti skrbno ohranjeni v muzejih na prostem. V takih muzejih so na enem mestu zbrane tradicionalne hiše, zato da bi se današnja generacija lahko seznanila z življenjem in umetniškim okusom svojih prednikov.

Pojdimo v severno Slovaško, ki je v osrčju Evrope, in si na področju reke Orave oglejmo odličen primer takšnega muzeja na prostem.

Muzej oravske vasi

Oravski muzej na prostem v Zuberecu je tridimenzionalna slika naravne velikosti, ki prikazuje zgodovino teh krajev. V muzeju, ki je bil ustanovljen leta 1967, so razstavljene hiše iz 74 bližnjih vasi in kmetij, pa tudi iz odročnih ter osamljenih zaselkov. Vse te hiše so pripeljali v kosih in jih potem skrbno sestavili.

Tukaj si lahko ogledamo v celoti 11 posestev, to je domove tako pomembnih kot preprostih prebivalcev teh krajev – županov, plemičev, kmetov, hlapcev in rokodelcev. Kmetovanje je bilo skupaj z živinorejo in ovčjerejo dolga stoletja glavna dejavnost tukajšnjih ljudi, zato je razstavljenih veliko kmečkih poslopij. Med njimi so seniki, mlatišča, hlevi za govedo, pastirjeva koča in ovčja staja, kakor tudi kašče in shrambe iz brun. Poleg tega najdemo še čebelni panj, tradicionalno ročno izdelano orodje, leseno cerkev z zvonikom in celo s posnetkom pokopališča!

Ko pogledamo v notranjost hiš, opazimo, da je tipična oravska hiša imela štiri prostore – dnevni prostor, vežo, kuhinjo in majhno sobico v zadnjem delu hiše. Nekatere so imele tudi nizko klet, tlakovano s ploščatimi kamni. Hiše so gradili iz brun, okoli oken in vrat pa so jih pogosto pobelili. Strehe in bogato izdelana strešna čela so prekrili s skodlami ali deščicami. Kdaj pa kdaj je dnevni prostor imel prsten pod, vendar so bile celo takrat stene pogosto pobeljene ali pa prekrite z gladko obdelanim opažem iz naravnega lesa. Kuhali so na ognjišču v kuhinji, dim pa se je dvigal skozi dimnik. Ogenj z ognjišča v kuhinji je prijetno grel dnevni prostor.

Skupaj so delali in se zabavali

Oblikovanost teh lesenih hiš jasno dokazuje, da so obstajale močne vezi tako med generacijami kot tudi v skupnosti. Hiše in vasi so postavili s skupnimi močmi. Prav zares, če ljudje ne bi tesno sodelovali, bi bilo v ostrih razmerah te gorate pokrajine praktično nemogoče preživeti. Družine in sosedje so delali skupaj, da bi gnali na pašo krave, ovce in gosi. Cela vas se je tudi zbrala, da bi poželi polja in odpeljali pridelke na trg. Skupaj so prav tako vzdrževali pašnike in netlakovane ceste.

Kljub težkemu delu je bilo vaško življenje na splošno veselo, še posebej ob žetvi. Ko so imeli veliko mleka in ko so se skotili telički in jagenjčki, je bil čas za veselje. Ob takšnih priložnostih je po hribih odzvanjala ljudska pesem – ubrano petje ob spremljavi piščali, orglic ali harmonike. Pozimi so se dekleta in žene zbrale, da bi skubile gosje perje za vzglavnike in pernice. Moški so si med delom krajšali čas s pripovedovanjem zgodb. Proti koncu dneva pa so se vsi zbrali skupaj, da bi zaplesali. Ponekod na tem področju so se takšni običaji ohranili vse do danes.

Pogled v preteklost

Te čudovite stare lesene hiše so spretni obrtniki zgradili po principih in načrtih gradnje, ki so se prenašali iz roda v rod. Pri gradnji so dobro izkoristili materiale, ki so bili na voljo v njihovem kraju. Hiše se poleg tega zelo lepo skladajo z okoljem, kar kaže na praktično modrost in estetski čut graditeljev. Očitno so svoje delo opravljali tako s srcem kot z umom.

Svetovno znani arhitekt Ludwig Mies van der Rohe je pripomnil: »Vsak zamah s sekiro je premišljen in vsak rez z dletom je izrazen. [. . .] Tukaj je shranjeno strokovno znanje celih rodov. Kakšen čut za material in kakšna izrazna moč je v teh zgradbah! Kako prikupne in očarljive so! So kakor odmev starodavnih pesmi!«

Medtem ko postanemo, da bi občudovali arhitekturo tega muzeja na prostem, si obenem skušamo predstavljati ljudi iz teh hiš pri opravljanju svojih vsakdanjih opravil. Ko bi nam vsaj uspelo prenesti nekaj spokojnosti tega umirjenega življenja v mrzlico našega sodobnega sveta.

[Zemljevid na strani 14]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Zuberec

[Slike na strani 15]

1. Lesene hiše; 2. notranjost hiše; 3. domačini v noši igrajo na glasbila in plešejo