Odkrivanje veličastnih slapov

JEZIK PREDVAJANJA:

Odkrivanje veličastnih slapov

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ZAMBIJE

LETA 1855 je imel škotski misijonar in raziskovalec David Livingstone za sabo kar nekaj let potovanj po Afriki – celini, ki je bila takrat preostalemu svetu večinoma neznana. Ko je potoval proti vzhodu, vzdolž mogočne reke Zambezi, so tamkajšnji domačini z velikim občudovanjem pripovedovali o velikanskem slapu, ki ga je čakal dalje ob poti. Ker je bil slap strašansko hrupen in se je nad njim dvigal oblak vodnih hlapov, so ga domačini imenovali Mosi-oa-Tunya, kar pomeni »bobneči dim«.

Livingstone se je odločil, da si bo pobliže ogledal te slapove, danes znane kot Viktorijini slapovi. Kako je bilo, ko jih je prvič zagledal, je opisal z besedami: »S strahom sem previdno stopil do roba in se zazrl v velik prepad, ki se je razprostiral od enega do drugega brega širokega Zambezija. Zagledal sem kilometer širok vodotok, kako pada trideset metrov v globino in se potem nenadoma stisne v prostor, širok petnajst do dvajset metrov.«

Viktorijini slapovi, ki ležijo med Zambijo in Zimbabvejem, veljajo v času poplavljanja za največjo padajočo vodno površino na zemlji! V tem obdobju se deroča voda s pretokom 545,000.000 litrov na minuto požene 108 metrov navzdol v ogromno brezno. Ves Zambezi nato pohiti skozi globoko, cikcakasto sotesko, široko manj kot 65 metrov. Zaradi teh edinstvenih geoloških značilnosti so Viktorijini slapovi res osupljiv prizor.

Tudi okoliška pokrajina je presunljivo lepa. Območje je zaščiteno kot narodni park in gosti čudovito raznolike drevesne in rastlinske vrste, pa tudi zanimive živali, med drugim povodne konje, slone, žirafe, gnuje, zebre in celo leve. V skalnih pečinah gnezdijo prelepe ptice, kot so orli in redki sokoli vrste Falco fasciinucha.

Kot je dejal Livingstone, »si nihče ne more predstavljati lepote tega kraja, ker se je ne da primerjati z ničimer v Angliji. Evropejske oči še niso uzrle česa takega, toda gotovo so se v te prekrasne prizore zazirali angeli v svojem letu.« Danes, skoraj 150 let po tem, ko je Livingstone prvič zagledal ta kraj in ga po angleški kraljici Viktoriji poimenoval Viktorijini slapovi, pride letno okušat te krasote na stotisoče ljudi z vsega sveta.

Viktorijini slapovi upravičeno slovijo kot eno od naravnih čudes.

Toda osupljivo lepi so še mnogi manj znani slapovi na številnih drugih zambijskih veletokih. Vabimo vas, da se nam pridružite pri ogledu nekaterih od njih.

Slapovi Ngonye

Livingstone je nekega vročega in suhega novembrskega dne, približno dve leti, preden je videl Viktorijine slapove, prispel do slapov Ngonye, znanih tudi kot slapovi Sioma. Napisal je: »Otočki nad slapovi so prekriti s tako lepim rastlinjem, kot ga lahko vidiš kjersibodi drugje. S skalnega previsa nad slapom je bil to najkrasnejši razgled, kar sem jih kdaj videl.« Današnji obiskovalci teh slapov se iz srca strinjajo z njegovo oceno.

Livingstone je nadaljeval: »Več kilometrov naprej reko omejuje ozka struga, ki je široka le kakih sto metrov. Reka kipi in daje občutek, kakor da se velike količine vode kotalijo in kotalijo, tako da bi celo najizkušenejši plavalec le s težavo obdržal glavo nad vodo.«

Slapovi Lumangwe

Mnogi drugi zambijski slapovi so osamljeni in neokrnjeni. Poleg tega se zelo razlikujejo po velikosti. Slapovi Lumangwe so videti kot Viktorijini slapovi v malem. Toda nikakor niso majhni. Eden od slapov se razteza več kot 100 metrov v širino in pada približno 30 metrov globoko. Meglica, ki se dviguje nad slapom, vzdržuje celo majhen deževni gozd.

Slap Kalambo

Najvišji zambijski slap, Kalambo, pada z visoke planote v afriški Veliki tektonski jarek. Zgrmi več kot 200 metrov navzdol po skalnih pečinah, v katerih med sušnim obdobjem gnezdi redka vrsta ptic, marabuji.

»Kalambo je tako drugi najvišji nepretrgani slap v Afriki [takoj za slapovi Tugela v Južnoafriški republiki] in dvanajsti najvišji na svetu – več kot enkrat višji od Viktorijinih slapov,« piše v publikaciji National Monuments of Zambia.

Čeprav dostop do slapa ni lahek, ga zambijski pisec C. A. Quarmby opisuje kot »eno nepozabnih afriških znamenitosti«. Predvideva, da »še dolgo ne bo redna turistična postojanka. [. . .] Do Kalamba pride le nekaj izbranih posameznikov.«

Dejansko je veliko zambijskih slapov in drugih naravnih znamenitosti precej stran od uhojenih poti. Ob tem National Monuments of Zambia dodaja, da je nekatere »po divji pokrajini mogoče doseči le z landroverjem, druge pa le peš«. Ti kraji so seveda nekaj posebnega tudi zaradi tega. Kljub temu so obiskovalci dobrodošli. Gospod Kagosi Mwamulowe, varstveni geolog pri zambijski komisiji za ohranitev naravne dediščine, pojasnjuje, da je njihov cilj omogočiti ljudem, da bi uživali v teh čudovitih znamenitostih, kot tudi ohraniti lepoto neokrnjene narave.

Največji zaklad Zambije

Pisec Richard Vaughan v svoji knjigi Zambia opaža: »Zambija ostaja dežela velikih naravnih lepot, in mnogo jih je neznanih obiskovalcem, pa tudi samim Zambijcem. [. . .] Dežela je obdarjena z izjemno raznolikostjo jezer, rek in gor.« Toda to ni njeno največje bogastvo.

»Njeni ljudje slovijo po toplini, dobri volji in trdoživosti,« pravi Vaughan. »Srce Zambije so ljudje, topli kakor afriško sonce,« se je izrazil neki drug pisec, David Bristow. Če boste kdaj obiskali ta prekrasni kotiček sveta, se boste s tem zagotovo strinjali.

[Zemljevid/slike na strani 18]

(Lega besedila – glej publikacijo)

TANZANIJA

DEMOKRATIČNA REPUBLIKA KONGO

ANGOLA

ZAMBIJA

SLAP KALAMBO

SLAPOVI LUMANGWE

Lusaka

SLAPOVI NGONYE

VIKTORIJINI SLAPOVI

ZIMBABVE

MOZAMBIK

INDIJSKI OCEAN

[Slike]

Slapovi Lumangwe – kakor Viktorijini slapovi v malem

Slap Kalambo – enkrat višji od Viktorijinih slapov

Slapovi Ngonye – »večino dni boste imeli cel kraj samo zase«

[Vir slike]

[Slika na straneh 16, 17]

Viktorijini slapovi – »Bobneči dim«

[Vir slike]

Marek Patzer/www.zambiatourism.com

PREBUDITE SE!