Pisma bralcev

Deževni gozdovi Z velikim zanimanjem sem prebral sklop člankov »Kdo bo rešil deževne gozdove?«. (22. junij 2003) Nisem presenečen, da ste se osredinili na južnoameriške deževne gozdove. Afriški in azijski gozdovi so v veliko slabšem stanju, zato bi človek lahko spremenil svoje stališče vsaj do tistih v Južni Ameriki. Z zadovoljstvom že pričakujem čas, ko bo Bog posegel v razmere na zemlji in zaustavil uničevanje gozdov, tako da bodo njegova stvarjenjska dela zablestela v vsej svoji prvotni slavi.

G. R., Švica

Najlepša hvala za ta sklop. Že nekaj časa raziskujem okoljske probleme, zato sem spremenila svoje navade kupovanja in ločevanja odpadkov. Srce me boli, ko pomislim na vso vegetacijo, ki je izginila, in živali, ki so bile preseljene ali ubite zaradi človeškega pohlepa. Vednost, da se Stvarnik zaveda tega, kar se dogaja, in da bo kmalu naredil spremembe, me tolaži in daje upanje. Hvala vam, da objavljate tako lepe članke.

V. T., Kanada

Sem ljubitelj narave in že nekaj let me skrbi usoda deževnih gozdov. Vesel sem, ker vem, da je Jehovovim pričam mar za Božje stvarstvo. Tolaži me dejstvo, da bodo deževni gozdovi nekega dne neokrnjeni.

T. H., Združene države

Tragedija Hvala vam za članek »Mladi vprašujejo: Kako se lahko spoprimem s tragičnimi dogodki?«. (22. junij 2003) Ko sem prebrala ta članek, sem občutila, da mi je Jehova svetoval glede problema, ki me je že dolga leta bremenil. Kot kristjanka se zavedam, da bo v teh »zadnjih dneh [. . .] težko živeti«. (2. Timoteju 3:1, NW) Kljub temu sem bila vedno zbegana, ko sem po televiziji slišala grozljive novice. Zato sem bila tako malodušna, da sem izgubila vso moč, in včasih sem ostala doma, namesto da bi šla na oznanjevanje. Zaskrbljena sem bila zaradi tega, kar bi se v prihodnosti lahko zgodilo ali pa tudi ne. Članek pa me je spomnil, kako pomembno je, da ohranimo dobro duhovno rutino in Jehovu izlijemo svoje srce ter mu povsem zaupamo. Iz dna srca se vam zahvaljujem za vaše publikacije.

E. K., Japonska

Moj dedek je januarja 2003 v bolnišnici umrl. To je bilo prvič, da sem videl umreti bližnjega sorodnika. V članku so bili odgovori na moja vprašanja. Še posebej pa me je pritegnil podnaslov »Zakaj se dogajajo slabe reči«. Pomagal mi je razumeti, da so to, kar se je zgodilo moji družini, nepričakovane razmere. Ne pomeni, da nas je Jehova zapustil. Ko sem prebral članek, je strah, ki me je zelo obremenjeval, izginil.

M. O., Japonska

Duhovna žeja Članek »Kako je bila potešena moja duhovna žeja« (22. junij 2003) me je ganil do solz. Vzgojena sem bila v katoliški družini in osem let sem obiskovala katoliško šolo. Čeprav v šoli ali pri maši nismo nikoli brali iz Biblije, sem to knjigo vedno cenila in vsak večer brala svoj izvod. Tako kot Lucia Moussanett sem si želela, da bi udejanjala to, kar sem se iz nje naučila, nisem pa vedela, kako. Ko sem z Jehovovimi pričami pričela preučevati Biblijo, sem potešila svojo duhovnost. Hvala vam za tako ganljive zgodbe!

K. F., Združene države