Pogled v svet

Naplahtani?

»V dobi vsega velikega se nekatere dobrine pravzaprav zmanjšujejo,« poroča revija Time. »Proizvajalci ponujajo pakirane izdelke, od jogurta in sladoleda do pralnega praška in plenic, s skoraj neopazno manj vsebine, pogosto pa temu ustrezno ne zmanjšujejo njihove cene.« Taktika ni nova, a mnogi proizvajalci zaradi vse slabše ekonomije ter bolj previdnih in varčnih potrošnikov sedaj agresivneje zmanjšujejo vsebino svojih izdelkov, da bi ohranili dobiček. Večina kupcev ne opazi, da se teža ali mere spremenijo za nekaj gramov ali centimetrov, posledica tega pa je, da potrošniki porabijo več denarja za manj. »Kupci res ne razmišljajo o tem, da bi vsakič, ko nekaj kupijo, preverili dejansko težo ali število kosov,« pravi Edgar Dworsky, avtor spletne strani za svetovanje potrošnikom. »To je odlična metoda za goljufanje kupcev, saj se tega niti ne zavedajo.«

 Milo rešuje življenja

Val Curtis, predavateljica s Šole za higieno in tropsko medicino v Londonu, je dejala, da bi že umivanje rok z milom lahko vsako leto rešilo milijon življenj, saj bi se ljudje tako ognili boleznim, ki povzročajo diarejo. Na Tretjem svetovnem forumu o vodi, ki je potekal v Kjotu na Japonskem, je Curtisova opredelila patogene mikrobe v človeških iztrebkih kot »sovražnik javnosti št. 1«, poroča The Daily Yomiuri. »V nekaterih skupnostih,« piše v časopisu, »je običajno, da ženske umivajo otroke, potem ko so bili na stranišču, nato pa gredo pripravljat hrano, ne da bi si tudi same umile roke.« Umivanje rok z milom in vodo lahko prepreči širjenje smrtonosnih virusov in bakterij. In v državah v razvoju bi bilo po besedah Curtisove, za zmanjšanje tveganja bolezni, ki povzročajo diarejo, umivanje rok z milom trikrat cenejše kot izboljšanje kakovosti vode.

Alpska pešpot

Via Alpina, ki je skupek planinskih poti, je bila odprta v letu 2002. »Alpska pešpot ponuja planincem na svojih 5000 kilometrih pogled na najčudovitejše pokrajine v Evropi,« piše v londonskem The Independentu. Pot, ki povezuje osem alpskih držav, se prične ob morju, v Trstu, in se konča zopet ob morju, v Monte Carlu v Monaku. Počasi se vzpenja po gorah do največ 3000 metrov in obide najvišje vrhove. Skrbno izbrane poti so »v bližini najbolj priljubljenih naravnih in kulturnih znamenitosti«, pravijo pri francoski turistični organizaciji Grande Traversée des Alpes. Le od redkih planincev se pričakuje, da bodo prehodili celotno pešpot. V časopisu je drugačno povabilo: »Lahko greste z družino, prehodite nekaj kilometrov in se vrnete domov. Via Alpina odpira nova obzorja tistim, ki želijo zdrave, mirne in sproščujoče počitnice nedaleč od doma.« Planinci lahko prenočijo v katerem od 300 hotelov, penzionov oziroma planinskih koč ob poti.

Pustošenje oceanov

Po besedah morskih biologov, dr. Ransoma Myersa z Univerze Dalhousie v Halifaxu in dr. Borisa Worma z Oceanografskega inštituta v Kielu v Nemčiji, morje ni več globoka modrina z množico neulovljenih rib. Pravita, da morske vrste postopoma izumirajo. To je pojav, ki ga povzroča napredek v satelitski in sonarski tehniki, katero uporabljajo ribiške flote, da locirajo ribe. V torontskem The Globe and Mailu je pisalo, da »se vsako posamezno vrsto velikih rib zadnjih 50 let lovi tako sistematično, da je izginilo 90 odstotkov vsake vrste«. Dr. Myers meni, da bo izguba teh rib, kot tudi tistih, ki so najbolj cenjene v prehrani, kot so denimo tun, trska, navadni jezik, jadrovnica in mečarica, znatno vplivala na morski ekosistem. Dr. Worm dodaja: »Vmešavamo se v Zemljin sistem za vzdrževanje življenja in to ni preveč modro.«

Malarija v Afriki zateguje zanko

Malarija »na afriški celini vsak dan [ubije] 3000 otrok«, piše v francoskem časopisu Le Figaro. Po besedah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Afriki vsako leto akutno zboli za malarijo več kot 300 milijonov ljudi, najmanj milijon pa jih tudi umre. Leta 2000 je Burundi doživel enega najhujših napadov malarije nasploh. V sedmih mesecih je zbolela polovica njegovega prebivalstva – približno 3,5 milijona ljudi. Problem je v tem, da so zajedalci, ki so odporni na zdravila, povzročili, da zdravljenje s kininom ni učinkovalo. Mnoge afriške države se bojijo visokih stroškov in zavračajo nadomestitev kinina z novim protimalarijskim zdravilom, pridobljenim iz enoletnega pelina. Zaradi tega »malarija v Afriki še naprej zateguje zanko«, je dejala generalna direktorica SZO.

Ohraniti latinščino živo

Čeprav mnogi menijo, da je latinščina mrtev jezik, si ga Vatikan prizadeva ohraniti živega in sodobnega. Zakaj? V Vatikanu je italijanščina pogovorni jezik, latinščina pa je njegov uradni jezik, ki ga še vedno uporabljajo v enciklikah in drugih dokumentih. Uporaba latinščine je znatno upadla v 1970-ih letih, zatem ko je bil izdan odlok, da se mašo lahko opravlja v domačih jezikih. Takrat je papež Pavel VI., zato da bi ohranil jezik živ, ustanovil Fundacijo za latinščino. Eden od korakov je bila izdaja latinsko-italijanskega slovarja v dveh knjigah, ki so ga razprodali. Sedaj so objavili izid nove združene izdaje za ceno 102 evrov. V njej je približno 15.000 posodobljenih latinskih izrazov, kot denimo »escariorum lavator« (pomivalni stroj). Nova izdaja »naj bi izšla v dveh oziroma treh letih«, piše v The New York Timesu. Večina dodanih besed bo »s področja računalništva in informatike«.

Nerazumljena pojasnila

»Pacienti pozabijo do 80 odstotkov tega, kar jim zdravnik pove, ko so v bolnišnici, in skoraj polovica tega, kar si zapomnijo, je napačno,« poroča znanstveni bilten wissenschaft.de o raziskavi, ki je potekala v številnih državah. Roy Kessels, raziskovalec na univerzi Utrecht na Nizozemskem, je kot glavne razloge za pozabljivost navedel staranje, vnaprej ustvarjeno mnenje, stres in pomanjkanje vizualnih razlag. Da bi si pacienti zapomnili pomembne podatke, se zdravnikom svetuje, naj govorijo jasno in nedvoumno, pomembne informacije naj omenijo najprej in naj uporabljajo vizualne pripomočke, kot so rentgenske slike.