Preizkušnja vere

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ VELIKE BRITANIJE

RICHMOND je slikovito angleško mesto v North Yorkshiru. Mestni grad, zgrajen takoj po normanski osvojitvi Anglije leta 1066, ponuja veličasten pogled na dolino reke Swale, ki teče v narodni park Yorkshire Dales.

Televizijska dokumentarna oddaja The Richmond Sixteen (Richmondovih šestnajst) je odkrila pomemben vidik sodobne zgodovine gradu – usodo 16 ljudi, ki so jih med prvo svetovno vojno zaprli zaradi ugovora vesti. Kaj se jim je zgodilo?

Nabor

Po razglasitvi vojnega stanja leta 1914 je v Britaniji približno dva milijona in pol moških zaradi domoljubja stopilo v vojaške vrste. Ob naraščajočih vojaških izgubah in spoznanju, da se vojna ne bo končala tako hitro, kot so obljubljali politiki, je »nabor postajal vse manj stvar prošenj, in vedno bolj stvar pritiska,« pojasnjuje vojni zgodovinar Alan Lloyd. Tako so samske moške marca 1916 prvič v britanski zgodovini prisilno vpoklicali v oborožene sile.

Ustanovljenih je bilo dva tisoč sodišč za pritožbe, a le redko kdo, ki zaradi ugovora vesti ni hotel v vojsko, je bil vojaške službe povsem oproščen. Večino ugovornikov vesti so poslali v civilne enote, ki so bile ustanovljene za to, da bi podpirale vojno kolesje. Na tiste, ki se tem enotam niso hoteli pridružiti, so še vedno gledali kot na nabornike in so jim sodili na vojaških sodiščih. Z njimi so kruto ravnali in jih zapirali, velikokrat v grozne, utesnjene zapore.

Richmondovih šestnajst

Med Richmondovimi šestnajstimi je bilo pet Mednarodnih preučevalcev Biblije, kot so se Jehovove priče tedaj imenovali. Herbert Senior, ki je postal Preučevalec Biblije leta 1905 pri svojih 15-ih, je kakih 50 let kasneje napisal: »Vtaknili so nas v celice, ki so bolj spominjale na podzemne ječe. Verjetno jih že leta niso uporabljali, ker je bilo na tleh pet do osem centimetrov drobirja.« Nedavno so prišli v javnost sedaj že obledeli in ponekod nečitljivi grafiti in misli, ki so jih zaporniki narisali ali napisali na stene celic, pobeljenih z apnom. Mednje spadajo imena, sporočila, portreti ljubljenih, pa tudi izpovedi vere.

Neki zapornik je preprosto napisal: »Raje bi izgubil svoje življenje zaradi načel, kakor pa da bi umrl zato, ker jih ne bi imel.« Številna sporočila se sklicujejo na Jezusa Kristusa in njegove nauke, obstajajo pa tudi skrbni prerisi simbola križa in krone, ki ga je takrat uporabljalo Mednarodno združenje Preučevalcev Biblije (IBSA). Herbert Senior je tudi omenil, da je na zid svoje celice narisal »preglednico časovnih obdobij« iz biblijskoučnega pripomočka The Divine Plan of the Ages, vendar je niso našli. Morda je povsem obledela skupaj z drugimi napisi na zidovih v glavni zaporniški stavbi ali kje drugje.  Neki drug napis pa se glasi: ‚Clarence Hall, Leeds, I.B.S.A. 29. maj 1916. Poslan v Francijo.‘

V Francijo in nazaj!

Vojne izgube v Franciji in Belgiji so skokovito naraščale. Vojni minister Horatio Herbert Kitchener in britanski general Douglas Haig sta krvavo potrebovala še več vojakov, med njimi tudi poročene moške, ki so jih maja 1916 prav tako vpoklicali v vojsko. Da bi bil njihov korak bolj odločen, so se častniki odločili ugovornike vesti kaznovati kot zgled, kaj se zgodi tistim, ki nočejo v vojsko. Zato so Richmondovih šestnajst, z vklenjenimi rokami in s puškami, ki so jim jih uperili v glave, ilegalno naložili na vlak in po stranskih poteh skrivoma prepeljali v Francijo. Na obali Boulogne, piše v reviji Heritage, »so može z bodečo žico zvezali k drogovom, skoraj tako, kakor da jih bodo križali«. Pred njihovimi očmi so usmrtili britanskega dezerterja, ki so ga postavili pred strelski vod. Povedali so jim, da jih čaka enaka usoda, če ne bodo ubogali ukazov.

Sredi junija 1916 so Richmondovih šestnajst peljali pred 3000 vojakov, da bi ti slišali njihovo smrtno obsodbo, vendar je Kitchener takrat umrl in vmes je posegel britanski ministrski predsednik. Dopisnica s kodnim sporočilom je prispela do oblasti v Londonu in vojaška odredba je bila preklicana. Generalu Haigu je bilo ukazano, da vsem 16 zapornikom smrtno obsodbo spremeni v desetletno zaporno kazen s prisilnim delom.

Po vrnitvi v Britanijo so jih nekaj odvedli v škotski kamnolom granita. Tam so v zelo težkih razmerah opravljali »družbeno koristno delo«, je zapisano v nekem uradnem poročilu. Druge, med njimi tudi Herberta Seniorja, pa so poslali nazaj v civilne zapore.

Zapuščina

Zaporniški zidovi spadajo k obširni zbirki gradu Richmond, za katerega sedaj skrbi Angleška kulturna dediščina, vendar se jih zaradi slabega stanja ne more ogledati v živo. Videti jih je mogoče le na zaslonu na dotik. Ta z navidezno resničnostjo obiskovalcem omogoča, da skrbno in temeljito pregledajo celice in grafite, ne da bi jih pri tem poškodovali. Skupine študentov tako laže razumejo, zakaj so bili ugovorniki vesti zaradi svojega iskrenega prepričanja pripravljeni prenašati kazen, zapor in morebitno usmrtitev.

Richmondovih šestnajst je uspešno »pritegnilo pozornost javnosti k vprašanju ugovora vesti ter začelo uživati priznanje in spoštovanje«. Tako je oblast postala bolj razumevajoča pri ravnanju s tistimi, ki so med drugo svetovno vojno zaradi ugovora vesti zavrnili vojaško suknjo.

Leta 2002 so prijeten vrt na zemljišču gradu posvetili tudi spominu na Richmondovih šestnajst, s čimer so hoteli izraziti priznanje njihovemu moralnemu prepričanju.

[Slike na straneh 12, 13]

Od leve proti desni: stolp Richmondovega gradu iz 12. stoletja, s stavbo, v kateri so bile zaporniške celice

Herbert Senior, eden od Richmondovih šestnajst

Ena od celic, kjer je bilo zaprtih Richmondovih šestnajst

Ozadje: napisi, ki so na zaporniških zidovih nastali skozi leta