Čarobna irska pokrajina Burren

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ IRSKE

VSEM se ni zdela čarobna. Za nekatere ni bila nič več kot pusta, skalnata divjina. »Na tem kraju ni dovolj vode, da bi človeka utopil, ni dovolj lesa, da bi ga obesil, niti ni dovolj zemlje, da bi ga pokopal,« je rekel angleški generalpodpolkovnik Edmund Ludlow nekaj časa po obisku Burrena leta 1651.

Kljub temu večino obiskovalcev očara. Naravoslovci, botaniki, arheologi, zgodovinarji in tisoči drugi, ki redno prihajajo sem, imajo mnogo različnih razlogov, da v njem vidijo »čaroben, impresiven košček zemlje«. Kje je ta kraj? Zakaj pritegne toliko različnih ljudi?

»Skalnat kraj«

Najdemo ga na skrajnem robu Evrope – na zahodni obali Irske, med svetovno znanimi Moherskimi pečinami na jugu in Galwayskim zalivom na severu. Imenuje se Burren. Ime izhaja iz irske besede boireann in pomeni »skalnat kraj«.

Po pokrajini kraljuje kamen. »Razgaljene zaradi nekakšne muhavosti geologije«, kot piše v nekem turističnem vodiču, se mnogokje »velikanske plošče sivega apnenca, posejane z masivnimi skalami, raztezajo, kakor daleč seže oko«. Dejansko je celotno področje Burrena obsežna apnenčasta usedlina, ki prekriva kakih 1300 kvadratnih kilometrov. Velik del te »skrivnostno otožne mesečeve pokrajine« se na pogled zdi brez vsakršne prsti.

Kakor »ogromna termoakumulacijska peč«

Veter in dež sta apnenčaste plošče, ki jim pravimo bloki, izklesala v nekaj prav čudesnih likov in oblik, s čimer sta Burrenu dala povsem svojevrstno dramatično in presunljivo lepoto. Toda edinstvena lepota tega kraja ni bila tisto, kar je najprej pritegnilo ljudi, ki so se tukaj naselili pred več tisočletji. Večje zanimanje jim je zbudilo to, da se je njihova živina tukaj lahko pasla vse leto.

Velikanski skladi apnenca, ki ponekod segajo več kot 900 metrov v globino, delujejo »kot ogromna termoakumulacijska peč, ki poleti toploto zbira in jo pozimi počasi oddaja«. To je skupaj z blažilnim vplivom oceanskega podnebja ustvarilo razmere, ki so se prvim naseljencem zdele zelo privlačne za kmetovanje.

Prvi graditelji v Burrenu

Pretekli rodovi, kot na primer prej omenjeni kmetovalci, so pokrajini pustili svoj pečat. Tukaj najdemo na ducate megalitskih grobov. Eden najbolj znanih je Poulnabronski dolmen, ki je bil zgrajen veliko let pred Kristusom. Seveda je to, kar lahko vidimo danes, le gol skelet prvotnega groba – ostale so samo velikanske apnenčaste plošče, iz katerih so starodavni graditelji svojim »umrlim odličnikom« postavili ta spomenik. Ob izgradnji je bil grob, kot pravijo strokovnjaki, prekrit z impozantnim kupom kamenja in zemlje.

 Veliko pred prihodom Keltov na Irsko so prebivalci Burrena pustili dokaze svoje navzočnosti – kamnita grobišča, ki se jim zaradi njihove posebne klinaste oblike reče klinasti grobovi. Leta 1934 je neki mladenič v kraju z imenom Gleninsheen našel nekaj, kar je bilo po njegovem »neka čudna reč«. Izkazalo se je, da gre za lepo izdelano zlato ovratnico, ki danes velja za »enega najodličnejših dosežkov zlatarstva pozne bronaste dobe na Irskem«.

Ta starodavna ljudstva obdaja velika skrivnost. Kdo so pravzaprav bili? Kaj so verjeli? Čemu so bile namenjene njihove zgradbe, kakor je denimo tista na golem vrhu hriba Turlough? Ali je to zagonetno najdišče bilo starodavna hribovska utrdba ali pa je bilo morda izbrano kot svet kraj za kakšne posebne verske obrede? Nihče zares ne pozna odgovora.

Kasnejše skupnosti so zgradile nešteto bodisi kamnitih bodisi prstenih obročastih utrdb – to so bile staroveške utrjene kmetije. Za njimi so prišli graditelji številnih cerkev, samostanov in gradov.

Podzemni Burren

Burren je čaroben tudi pod zemljo. Voda, ki je prodrla globoko skozi porozne apnenčaste usedline, je ustvarila »enega najbolj osupljivih podzemnih svetov na Irskem«. Apnenčast svet je prepreden z jamami. V mnogih še vedno tečejo potoki in reke ter padajo slapovi. V eni teh jam, imenovani Poll an Ionain, je menda najdaljši prostoviseči stalaktit v Evropi – dolg je več kot 9 metrov!

Mnoge jame so nevarne, zato oprezni obiskovalci omejijo svoje raziskovanje na sorazmerno varno Aillweejsko jamo, ki je kot turistična jama edina odprta za širšo javnost. V njej si lahko ogledate sledove rjavega  medveda – živali, ki je na Irskem izumrla pred več kot tisoč leti. V tej jami, kjer je vse leto temperatura 10 stopinj Celzija, so medvedi, kot kaže, spali zimsko spanje. Globoko v notranjosti apnenčaste gore lahko občudujete nenavadno oblikovane stalaktite, stalagmite in druge neobičajne skalne tvorbe. Prav tako si lahko skušate predstavljati moč vode, ki je v začetku izdolbla te izjemne jame in votline.

»Botanična metropola«

Burren pa je nekaj prav posebnega zaradi svojega izjemnega rastlinstva. Ta pokrajina »je eden najbolj raznolikih in osupljivih habitatov v Evropi,« pravi neki pisec. Obsega morsko obalo, gorska pobočja, travnike in gozdove. Tukaj je na stotine popolnoma zaprtih kotanj, ki so pred tisoče leti nastale z udorom nekaterih jamskih sistemov. Ko se v poletnih mesecih zniža gladina podtalnice, nenavadna jezera, ki se imenujejo turloughs, prerastejo travniki. Kamnite stene – nekatere stare tudi tisoče let – se raztezajo povsod po pokrajini in obdajajo vsako zaplato zelenja.

K raznolikosti tega osupljivega habitata še pridajo razpoke in špranje, ki prelamljajo apnenčaste plošče in se jim reče škraplje. Te so lahko globoke tudi do 2 metra. V posameznih razpokah so se nabrali osamljeni otočki prsti, ki ponujajo zavarovano in raznoliko zatočišče za rast vsakovrstnih rastlin.

Povsod po Burrenu »redke in nenavadne rastline rastejo v obilju, kar je ponavadi značilno za marjetice in osat,« pravi botanik Cilian Roden. Tukaj raste več kot 600 različnih vrst rastlin, vendar Burren ni nekaj posebnega samo zaradi obilosti ali raznovrstnosti rastlinstva. Edinstven je zaradi nenavadnega mešanja rastlin. Botanike že stoletja bega in spravlja v zadrego dejstvo, da »uspevajo skupaj arktična, alpska in sredozemska flora ter rastline, ki imajo apnenec rade in tiste, ki ga nimajo – vse rastejo skupaj v tem kotičku zahodne Irske«.

Prekrasen moder spomladanski svišč, ki velja za alpsko rastlino, raste tukaj, ob morju. Skupaj rastejo arktične rastline, kot je alpska velesa, in subtropske rastline, kot so venerini lasci. Tukaj uspeva več kot 20 vrst kukavičevk. Tukaj prav tako rastejo v obilju materina dušica, navadna zajčja detelja, krvavordeča krvomočnica, navadna nokota, obmorski pečnik in še mnoge druge rastline. Burren si povsem upravičeno zasluži ime »botanična metropola«.

Burren je resda skalnat, toda zagotovo ni pusta divjina. Odseva lepoto in raznolikost stvarstva. Navdihuje um, drami čute, prebuja domišljijo in dviga duha. Pridite na Irsko in si oglejte čarobni Burren!

[Zemljevid na strani 22]

(Lega besedila – glej publikacijo)

SEVERNA IRSKA

IRSKA

Burren

[Slika na strani 23]

Panoramska slika Burrena

[Slika na strani 23]

Moherske pečine se strmo spuščajo 200 metrov navzdol v Atlantski ocean

[Slika na strani 23]

Vložek: Burren je čaroben tudi pod zemljo

[Vir slike]

Courtesy of Aillwee Caves

[Navedba vira slike na strani 22]

Courtesy www.burrenbeo.com

[Navedba vira slike na strani 24]

Cvetlice: Courtesy www.burrenbeo.com