Čudež preživetja

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ NAMIBIJE

TUKAJ v Namibski puščavi na jugozahodu Afrike je zrak čist in svež. Na nebu ni niti enega samcatega oblačka. Z vzhajanjem sonca se dviguje tudi temperatura. To je svet sipin in vetru izpostavljenih peščenih planjav. Čudimo se temu, kar vidimo okoli sebe. Kaj je tisti kup zelenja v daljavi? Ko si ga pogledamo pobliže, ugotovimo, da smo naleteli na eno najbolj nenavadnih rastlin na svetu – Welwitschio mirabilis oziroma velbičevko. Druga beseda v latinskem imenu za to rastlino pomeni »čudovita«.

V divjini lahko velbičevke najdemo le v puščavskih predelih Angole in Namibije. Od drugih rastlin se tako zelo razlikujejo, da so jih znanstveniki uvrstili v svojo družino in rod, v kateri je samo ena vrsta. »Človek pozna približno 375.000 vrst rastlin, vendar nobeni drugi rastlini ni uspelo vzbuditi toliko zanimanja med botaniki kot ravno velbičevki. Nobena rastlina tudi ni povzročila človeku toliko težav pri razvrstitvi,« piše Chris Bornman v svoji knjigi Welwitschia—Paradox of a Parched Paradise.

Velbičevke so morda videti kot kup listja okoli drevesnega štora, vendar ima rastlina pravzaprav samo dva lista. Slednja puščavski veter natrga v tanke ozke trakove. Afriško ime zanjo, tweeblaarkanniedood, dobesedno pomeni »dva neumrljiva lista«. In kako ustrezno je to ime! Dnevne temperature so tukaj včasih tudi po 40 stopinj Celzija, noči pa so lahko zelo hladne, poleg tega tudi ni dreves, ki bi zmanjšala silovitost vetrov. Medtem ko je večina rastlin za črpanje vode iz zemlje popolnoma odvisna od korenin, pri velbičevki ni tako. Letno je v Namibiji povprečno manj kot 25 milimetrov padavin in včasih ne dežuje tudi več let! V takšnih razmerah velbičevka še naprej raste in ohranja lista zelena. Znanstveniki so se dolgo spraševali, kako je to mogoče. Kot je videti, je odgovor v tem, da velbičevkina lista vsrkavata jutranjo meglico, ki jo v puščavo prinesejo redni vetrovi z obale.

Velbičevka ne odvrže listov in ne požene novih. Začetni par raste celo njeno življenje. Neki neodvit list je bil dolg več kot 8,8 metra! Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če vršička njenih listov ne bi odmrla in odpadla! »V 1500 letih,« razlaga znanstvena revija Veld & Flora, »bi lahko bila velbičevkina lista dolga kar [225 metrov].« Toda ali lahko rastlina zares živi tako dolgo? »Velbičevke rastejo počasi in pogosto živijo od 1000 do 2000 let,« potrjuje The World Book Multimedia Encyclopedia.

Velbičevka je zares čudež preživetja. Kakšna je razlaga za to, da ta edinstvena rastlina živi tako dolgo v tako ostrih puščavskih razmerah? Pravzaprav se moramo zahvaliti najmodrejšemu Oblikovalcu, Stvarniku, Bogu Jehovu, ki je ustvaril »zelišče človeku v rabo«. (Psalm 104:14)