Preživetje nad oblaki

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ BOLIVIJE

ODMAKNJENOST, veličastna pokrajina, priložnosti za sprehod, plezanje in smučanje pritegnejo v gore veliko dopustnikov in izletnikov. Poleg tega na milijone ljudi živi v kotlinah in na planotah, ki so višje od mnogih oblakov. Kljub temu lahko življenje nad oblaki nenavadno vpliva na zdravje ljudi, vozila in tudi na kuhanje. Kaj je vir teh težav in kako se lahko z njimi spoprimemo? Najprej, ali v visokogorju res živi toliko ljudi?

Mnoga visokogorska območja so postala področja ekonomske rasti. Večmilijonska prestolnica Ciudád de México leži na nadmorski višini čez 2000 metrov. Na višini več kot 1500 metrov ležijo mesta, kot so Denver v Koloradu (ZDA), Nairobi v Keniji in Johannesburg v Južnoafriški republiki. Na milijone ljudi živi v Himalaji na višini več kot 3000 metrov. V Andih je več velikih mest nad 3300 metri in v tem visokogorju delajo ljudje v rudnikih  na višini 6000 metrov. Glede na to, da v visokogorju živi tako veliko ljudi, postaja vse pomembnejše preučevanje tega, kako se telo prilagodi na višino. Odkritja na tem področju vam lahko pomagajo še bolj ceniti to, kako čudovito je oblikovano vaše telo.

Kaj lahko pričakujemo

Ko je Doug prispel visoko v Ande, je bilo njegovo počutje tipično. Pravi: »Ko sva na letališču čakala na kovčke, se mi je nenadoma pričelo vrteti in skoraj bi omedlel. Čeprav je to kmalu minilo, sem teden ali dva imel glavobole in težave s spanjem. Večkrat se je zgodilo, da sem se nenadoma zbudil z občutkom, da se dušim. Potem nekaj mesecev nisem imel teka, hitro sem se utrudil in potreboval sem več spanja.« Katty dodaja: »Nekoč sem mislila, da so težave zaradi nadmorske višine, o katerih se je govorilo, samo namišljene. Zdaj vem, da to ni res.«

Motnji spanja, ki jo je imel Doug, zdravniki pravijo periodično dihanje. Ta je pri ljudeh, ki so pred kratkim prispeli v kraj z veliko nadmorsko višino, običajna. Toda če bi se to zgodilo vam, bi morda rekli, da je grozljivo. Pri tej motnji se občasno lahko zgodi, da med spanjem za nekaj sekund dejansko nehate dihati. Zato se morda včasih, hlastaje za zrakom, nenadoma zbudite.

Nekateri nimajo prav nobenih težav, ko se dvignejo na večjo nadmorsko višino. Na 2000 metrih doživi neprijetnosti kar nekaj ljudi, na višini 3000 metrov pa približno polovica prišlekov. Zanimivo je, da imajo tudi domačini pogosto enake simptome, ko se po samo enem ali dveh tednih v nižini vrnejo domov. Zakaj?

Zakaj višina vpliva na telo

Vzrok za večino težav je pomanjkanje kisika. Višje ko se dvignete, nižji je zračni tlak. Zato je na nadmorski višini 2000 metrov v zraku kakih 20 odstotkov manj kisika in pri 4000 metrih za 40 odstotkov manj. Pomanjkanje kisika vpliva na večino telesnih funkcij. Vaše mišice ne zmorejo več toliko dela, živčni sistem ne prenese več toliko stresa in tudi prebavni sistem ne more tako dobro prebavljati maščob. Ko vaše telo potrebuje več kisika, pričnete v normalnih okoliščinah povsem samodejno dihati globlje in tako zadovoljite to potrebo. Zakaj pa se to ne zgodi na veliki nadmorski višini?

Kako telo nadzoruje dihanje, je čudež, ki ga ne razumemo povsem. Toda pomanjkanje kisika ni edino, kar spodbudi sopihanje ob naporu. Ravno nasprotno, zdi se, da je pri tem odločilen dejavnik ogljikov dioksid, ki se zaradi mišične dejavnosti kopiči v krvi. Ko se dvignete na večjo nadmorsko višino, resda dihate globlje, vendar to ni dovolj, da bi se nadomestilo trajno pomanjkanje kisika.

Kaj povzroča glavobole? Na prvem svetovnem kongresu višinske medicine in fiziologije, ki je potekal v La Pazu v Boliviji, je eden od govornikov pojasnil, da je veliko simptomov višinske bolezni posledica nabiranja tekočine v možganih. Pri nekaterih posameznikih to povzroča pritisk v glavi. Drugi pa teh težav nimajo, očitno zaradi velikosti njihove lobanje. Kljub temu pri redkih posameznikih lahko pride do stanja, ko je v nevarnosti njihovo življenje. Izguba mišičnega nadzora, zamegljen vid, prividi in zmedenost so znaki, ki vas opozorijo, da morate nemudoma poiskati zdravniško pomoč in sestopiti na manjšo nadmorsko višino.

Modri previdnostni ukrepi

Težave s privajanjem na višino so najhujše nekje drugi ali tretji dan, zato je nekaj dni pred prihodom in po njem najboljše uživati samo lahke obroke, še posebej zvečer. Po prihodu namesto mastnih jedi raje jejte ogljikove hidrate, kot so riž, oves in krompir. Prav tako bi bilo dobro upoštevati nasvet »Zajtrkuj kot kralj, obeduj kot gospod, večerjaj kot berač«. Poleg tega se ogibajte fizičnega napora, ker lahko povzroči hud napad višinske bolezni. Pogosto imajo najhujše težave mladi, saj se rado zgodi, da ne upoštevajo tega nasveta.

 Upoštevanja vreden je tudi nasvet »Nataknite kapo na glavo in se namažite s kremo« – na veliki nadmorski višini je namreč manj ozračja, ki bi vas varovalo pred nevarnimi sončnimi žarki. Ti žarki vam lahko nadražijo ali celo poškodujejo oči, zato uporabljajte dobra sončna očala. Redek gorski zrak oči tudi osuši, zaradi česar so te še dodatno nadražene. Nasvet – pijte veliko tekočine.

Ljudje, ki imajo prekomerno telesno težo ali pa zdravstvene težave, kot so visok krvni tlak, srpastocelična anemija, bolezen srca ali pljuč, naj, kot opozarjajo zdravniki, opravijo natančen zdravstveni pregled, preden se odločijo odpotovati nad oblake. * Če imate močan prehlad, bronhitis ali pljučnico, je morda modro odložiti potovanje – saj velika nadmorska višina v kombinaciji z vnetjem dihal ali naporno telesno vadbo lahko včasih povzroči nevarno nabiranje tekočine v pljučih. Celo tistim, ki dolga leta živijo v visokogorju, lahko ob obolenju dihalnih poti prične primanjkovati kisika in doživijo resne zdravstvene težave. Po drugi strani se astmatiki pogosto počutijo bolje, če živijo na večjih nadmorskih višinah. Pravzaprav je na prvem svetovnem kongresu višinske medicine in fiziologije skupina ruskih zdravnikov poročala, da paciente z nekaterimi obolenji pošljejo na terapijo v visokogorsko kliniko.

Življenje v visokogorju

Nobenega razloga ni, da bi se bali živeti na veliki nadmorski višini. Dejansko nekatera visokogorska področja, kot je Kavkaz, slovijo po številnih domačinih, ki živijo nenavadno dolgo. Poleg tega obstajajo posamezniki, ki so dolga leta živeli na ekstremni nadmorski višini. Neki bralec revije Prebudite se! iz Andov pripoveduje: »Trinajst let sem živel in delal v rudniku, ki je bil na višini 6000 metrov, malo pod vrhom ognjenika. Razbijanje kosov žvepla s kovaškim kladivom je bilo težaško delo. Kljub temu smo proti koncu dneva običajno igrali nogomet!« Človeško telo je obdarjeno s tako izjemnimi sposobnostmi za prilagajanje novim razmeram, da občudujemo Stvarnikovo modrost. Kako se telo spoprime s pomanjkanjem kisika na veliki nadmorski višini?

Najprej se odzove tako, da pospeši delovanje srca in pljuč. Nato se iz krvi sprosti plazma, s čimer se poveča koncentracija rdečih krvničk, prenašalk kisika. V kratkem se več krvi preusmeri v možgane, kjer je najbolj potrebna. Poleg tega kostni mozeg že po nekaj urah tvori dodatne rdeče krvničke, ki nase bolje  vežejo kisik. Vse to pomeni, da se lahko srčni utrip in dihanje normalizirata že v nekaj dneh. Kljub temu je za to, da se telo popolnoma privadi na višino, lahko potrebnih tudi več mesecev.

Težave pri vožnji in kuhanju

Toda pomanjkanja kisika ne občuti le vaše telo. Tudi vaše motorno vozilo se bo pričelo lenobno vleči. Četudi bo mehanik morda prilagodil mešanico goriva in nastavil vžig, bo motor še vedno imel manj moči. Kaj pa se dogaja v kuhinji?

Pecivo se je sesedlo, kruh se drobi, fižol se nikakor noče skuhati in jajce, ki naj bi bilo kuhano, je še vedno tekoče – to so le nekatere težave, ki utegnejo spraviti kuharja v jok. Zakaj se to zgodi in kako si lahko pomagate?

Kuharske polomije so pogostejše in opaznejše pri pečenju. Zaradi nižjega zračnega tlaka se plini, ki rahljajo kvašene kolače in biskvite, razširijo bolj kot v krajih z majhno nadmorsko višino. V kvašenem ali biskvitnem testu so majhni mehurčki, ki se močno povečajo in zato postane pecivo drobljivo ali, še huje, se sesede, ko mehurčki počijo. Toda te težave ni težko odpraviti. Če za rahljanje testa uporabljate stepena jajca, jih preprosto ne stepite preveč. Če je v receptu kvas ali pecilni prašek, ga uporabite manj. Kuharska knjiga The New High Altitude Cookbook priporoča, da ga na višini 600 metrov uporabite 25 odstotkov manj in da količino z višino še zmanjšujete. Na višini 2000 metrov naj bi ga tako dodali 75 odstotkov manj.

Ko pripravljate vzhajano testo, pazite, da testo ne naraste več kot za enkrat. Jajca ojačajo celično strukturo peciva, zato prilagodite svoj recept in uporabite velika jajca. Po drugi strani preveč sladkorja oslabi celično strukturo, zato ga uporabite malo manj – nizek zračni tlak namreč prav tako povzroči, da voda hitreje izhlapeva, zato se sladkor v biskvitnem testu zgosti. Pravzaprav redek in suh gorski zrak pobere vlago iz hrane, zato je večini receptov treba dodati več tekočine.

Na velikih nadmorskih višinah se skoraj vsa hrana kuha dlje. Da bi bilo na primer jajce trdo kuhano, ga je na 1500 metrih treba kuhati minuto več, na 3000 metrih pa tri minute več. Lonec za kuhanje pod pritiskom je nepogrešljiv. Dejansko brez njega na večjih nadmorskih višinah sploh ne morete skuhati fižola ali graha.

Naj vas ne bo strah potovanja v visokogorje. Mogoče boste nekaj časa morali sopsti in sopihati, biskvit bo morda bolj podoben palačinki in avtomobil, ki ga vozite, se bo morda vlekel kot želva z artritisom, toda če ste sorazmerno dobrega zdravja, boste verjetno navdušeni.

[Podčrtna opomba]

[Shema/slike na straneh 12, 13]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Nekatera visokogorska mesta in gore po svetu

​–9000 metrov–

Mount Everest, Nepal in Kitajska

8850 metrov

​–7500 metrov–

​–6000 metrov–

Kilimandžaro, Tanzanija

5895 metrov

Aucanquilcha, Čile

5346 metrov

Mont Blanc, Francija

4807 metrov

​–4500 metrov–

Potosí, Bolivija

4180 metrov

Puno, Peru

3826 metrov

Fudži, Japonska

3776 metrov

La Paz, Bolivija

3625 metrov

​–3000 metrov–

Trongsa Dzong, Butan

2398 metrov

Ciudád de México, Mehika

2239 metrov

Mount ashington,

New Hampshire, Združene države

1917 metrov

Nairobi, Kenija

1675 metrov

Denver, Kolorado, Združene države

1609 metrov

​–1500 metrov–

​–morska gladina–

[Sliki na strani 10]

La Paz, Bolivija 3625 metrov

[Slika na strani 10]

Johannesburg, Južnoafriška republika 1750 metrov