Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Demografija, Biblija in prihodnost

Demografija, Biblija in prihodnost

Demografija, Biblija in prihodnost

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠVEDSKE

ČLOVEŠKA družina je z 1,65 milijarde na začetku 20. stoletja narasla na neverjetnih 6 milijard ob koncu stoletja. Ali bo svetovno prebivalstvo še naprej raslo s tako osupljivo hitrostjo? Ali bo to tisočletje doživelo eksplozijo prebivalstva? Strokovnjaki, ki se lotevajo takšnih zapletenih vprašanj, se imenujejo demografi, njihovo področje dela pa je demografija.

Demografija je glede na definicijo v Webster’s Dictionary »statistično preučevanje človeških populacij [še posebej], kar se tiče velikosti in gostote, razporeditve ter vitalne statistike«. Strokovnjaki preučujejo tri dejavnike, ki nedvomno vplivajo na rast oziroma upadanje prebivalstva – rodnost (število rojenih otrok), umrljivost (število umrlih) in selitev (število ljudi, ki se iz ene države preselijo v drugo).

Zgodovinska demografija preučuje rast in nihanje populacij v preteklosti. Tisti, ki se ukvarjajo s tem, se skušajo o starodavnih civilizacijah kar največ naučiti s skrbnim preiskovanjem zapisanega gradiva, ruševin, okostij in drugih artefaktov. Zgodovinska demografija je deloma ugibanje in deloma znanost. Atlas of World Population History priznava: »Zgodovinskodemografskih hipotez se z današnjo tehniko še ne da preveriti in zato ni mogoče trditi, da so statistično zanesljive.« Kljub temu so preučevalcem Biblije njihove domneve zanimive. Pravzaprav se pogosto ujemajo z biblijskimi poročili.

Rast prebivalstva po potopu

Biblija pravi, da je potop v Noetovih dneh preživelo samo osem ljudi. Po domnevah nekaterih demografov je kakih 1400 let kasneje svetovno prebivalstvo morda štelo že 50 milijonov. Ali je nemogoče, da bi se v 1400 letih prebivalstvo povečalo z 8 ljudi na približno 50 milijonov?

Najprej, 50 milijonov je samo ocena. Vendar je zanimivo, kaj Biblija pravi v Prvi Mojzesovi knjigi 9:1: »Blagoslovi Bog Noeta in sinove njegove ter jim reče: Rodovitni bodite in množite se ter napolnite zemljo.« Nato v 10. in 11. poglavju beremo o 70 družinah, ki so izšle iz Noetovih sinov – Sema, Hama in Jafeta. Če beremo naprej, pridemo do rodovnika moških od Sema do Abrahama, ki so ‚rodili sinove in hčere‘. To je bilo morda obdobje visoke rodnosti v skladu z Božjo zapovedjo, naj ‚napolnijo zemljo‘.

Kako pa je bilo s stopnjo umrljivosti? V istih poglavjih Prve Mojzesove knjige piše, da je človek v prvih stoletjih po potopu živel izredno dolgo. * Kadar se visoko število rojstev združi z nizko stopnjo umrljivosti, je posledica hitra rast prebivalstva.

Bivanje Izraelcev v Egiptu

Nekateri raziskovalci so skeptični glede tega, kar Biblija pravi o hitri rasti izraelskega ljudstva med bivanjem v egiptovski deželi. V Bibliji piše, da je brez žen Jakobovih sinov bilo »vseh duš rodbine Jakobove, ki so prišle v Egipt, [. . .] sedemdeset«. (1. Mojzesova 46:26, 27) Toda ko so Izraelci čez 215 let zapustili Egipt, jih je bilo neverjetno število »šeststo tisoč pešcev, mož brez otrok«. (2. Mojzesova 12:37) Ko prištejemo še ženske in otroke, jih je vsega skupaj morda bilo tri milijone! Ali je takšen porast možen?

Da bi odgovorili na to vprašanje, pozorno preučimo, kaj o rasti izraelskega prebivalstva v Egiptu pravi Biblija: »Sinovi Izraelovi so bili plodoviti, rodili so se obilo, razmnoževali so se in postali so jako, jako mogočni; in napolnila se je zemlja ž njimi.« Rast izraelskega ljudstva v tistem času je bila torej nekaj izjemnega. (2. Mojzesova 1:7)

Zanimivo je, da je podobno rast mogoče opaziti tudi pri današnjih narodih, na primer v 1980-ih v Keniji. Toda rast izraelskega naroda je bila nekaj izjemnega zato, ker je trajala daljše obdobje.

Sama Biblija navaja še dodaten razlog za takšno hitro rast. Ko so Izraelci živeli v Egiptu, ni bilo pomanjkanja hrane. Jasno je, da v času lakote veliko ljudi umre v cvetu mladosti. Zaradi tega se v takšnem času rodi manj otrok. Vendar Biblija pokaže, da so Izraelci imeli hrane v obilju. Ko je Jožefova družina prišla v Egipt, je faraon Jožefu dejal: »V najboljšem kraju te dežele naseli očeta svojega in brate svoje: prebivajo naj v pokrajini Gosenski.« (1. Mojzesova 47:6) Izraelci so očitno imeli dovolj hrane celo potem, ko so postali sužnji Egipčanom. Po osvoboditvi iz suženjstva so se namreč spominjali hrane, ki so jo jedli v suženjstvu – kruha, rib, kumar, dinj, luka, čebule, česna in loncev mesa. (2. Mojzesova 16:3; 4. Mojzesova 11:5)

V prvem stoletju n. š.

Demografija nam prav tako lahko osvetli razumevanje Krščanskih grških spisov. Ko denimo beremo, kako je Jezus svojim sledilcem zapovedal, naj ‚pridobivajo v učence vse narode‘, se ob tem morda sprašujemo: ‚Kako obsežna je bila ta oznanjevalska naloga?‘ (Matevž 28:19) Koliko ljudi je v prvem stoletju živelo v rimskem imperiju? Nekateri ocenjujejo, da je prebivalstvo štelo od 50 do 60 milijonov. Če to drži, so zgodnji krščanski oznanjevalci imeli polne roke dela!

V Krščanskih grških spisih še izvemo, da je apostol Peter odšel v daljni Babilon, da bi tam oznanjeval dobro novico. (1. Petrov 5:13) Zakaj v Babilon? The New Encyclopædia Britannica nam pojasni: »Glavna središča judovskega prebivalstva zunaj Palestine so bila v Siriji, Mali Aziji, Babiloniji in Egiptu, v vsakem od teh središč pa je po ocenah živelo vsaj 1,000.000 Judov.« Peter je dobil nalogo, da oznanjuje predvsem Judom, zato je razumljivo, da je odpotoval v Babilon k judovski skupnosti. (Galatom 2:9) In glede na velikost tamkajšnjega judovskega prebivalstva mu verjetno ni zmanjkalo področja!

Kaj nam prinaša prihodnost?

Kot smo videli, demografe zanimajo določene podrobnosti iz človeške zgodovine. Kaj pa pravijo o prihodnosti? Porajajo se pomembna vprašanja. Ali bo v tem tisočletju prišlo do eksplozije prebivalstva? Nihče ne ve zagotovo. Glede na to, da se v mnogih državah po svetu število rojstev znižuje, nekateri raziskovalci napovedujejo, da se bo število prebivalstva ustalilo.

Toda s tem se ne strinjajo vsi strokovnjaki. Publikacija Population Today trdi: »Glede na rast prebivalstva danes obstajata dva izrazita ‚svetova‘: države s stopnjo rodnosti dva otroka ali manj na družino in države z višjo stopnjo rodnosti. V ‚svet z dvema otrokoma ali manj‘ spadajo Evropa, Združene države, Kanada, Japonska in nekaj hitro industrializirajočih se držav. [. . .] Nasprotno pa ‚svet hitre rasti‘ obsega večino afriških, azijskih in latinskoameriških držav, kjer rodnost presega dva otroka na družino. V teh državah, kjer živi več kot polovica svetovnega prebivalstva, ima ženska povprečno po štiri otroke.«

Torej, čeprav je rast prebivalstva v nekaterih državah upadla, je v drugih narasla ali ostala nespremenjena. Glede prihodnjih obetov Population Today sklene: »Hitra rast prebivalstva za večino držav v razvoju še ni končana. Resničen, ne le navidezen, konec svetovne ‚eksplozije prebivalstva‘ bo odvisen od tega, kako hitro bodo države ukrepale in koliko denarja bodo vložile v programe za zmanjšanje umrljivosti otrok, za izobraževanje žensk in za načrtovanje rojstev.«

Ali bo število svetovnega prebivalstva zelo preseglo današnjih šest milijard? To bo pokazal čas. Toda vemo, da je Božji namen za zemljo, da se napolni, ne pa prenaseli. (1. Mojzesova 1:28) Imamo vse razloge za to, da smo prepričani, da se bo pod Božjim kraljestvom to tudi uresničilo. (Izaija 55:10, 11)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 9 Kasneje se je človeška življenjska doba skrajšala na 70 oziroma 80 let, kot je okoli leta 1500 pr. n. š. opozoril Mojzes. (Psalm 90:10)

[Slika na strani 12]

Ljudje, ki so preživeli potop, so sprožili rast prebivalstva, ki sedaj presega šest milijard

[Slika na strani 13]

V 215 letih se je majhno število Izraelcev v Egiptu povečalo kar na 3 milijone