Kako žrtev postane tarča

Monika je ravno končala šolo in pričela delati kot pisarniška pripravnica v pravni stroki. Veselila se je lahkega prehoda iz šole v službo.

Horst je bil zdravnik sredi svojih 30-ih let. Imel je ženo ter otroke in vse je kazalo na to, da bo postal ugleden in imel visoko plačo.

Tako Monika kot Horst sta postala žrtvi šikaniranja.

PRIMERA Monike in Horsta nas poučita nekaj pomembnega: ni lahko predvideti, koga bodo šikanirali na delovnem mestu. Zares, vsakdo, ne glede na poklic, lahko postane tarča šikaniranja. Kako se potem lahko zaščitite? Delen odgovor je v tem, da ugotovite, kako si lahko v službi kljub težavnim sodelavcem prizadevate za mir.

 Prilagoditi se delovnemu okolju

V službi se od mnogih zahteva, da sodelujejo s skupino sodelavcev in pomagajo, da skupina kot celota dobro deluje. Če se sodelavci lepo razumejo, je delo dobro opravljeno. Če se ne, pa delo trpi in večja je tudi nevarnost šikaniranja.

Kaj lahko ovira dobro sodelovanje v skupini delavcev? En dejavnik utegnejo biti pogoste spremembe v kolektivu. V takšnih razmerah je zelo težko navezati prijateljske vezi. Poleg tega novi sodelavci ne poznajo delovne rutine, kar upočasni delo vseh. Če je dela vedno več, bo skupina najverjetneje pod stalnim stresom.

Kadar skupina nima jasnih ciljev, je malo verjetnosti za enotnost. Nekaj takega se na primer lahko zgodi, če šef, ki ni gotov vase, porabi več časa za to, da brani svoj položaj, kot pa da vodi delo. Nadzor morda poskuša celo ohraniti tako, da sodelavce hujska drugega proti drugemu. Da je vse skupaj še slabše, je struktura skupine mogoče tako nejasna, da nekateri v skupini ne razumejo, kje se pričnejo in končajo njihove odgovornosti. Do napetosti lahko denimo pride, če dva delavca menita, da sta oba odgovorna za podpisovanje računov.

V takšnih razmerah postane komunikacija otežena, ranjena čustva pa pogosto ostanejo nezaceljena. Zavist zastruplja delovno ozračje, sodelavci pa med seboj tekmujejo, da bi si pridobili šefovo naklonjenost. Na manjše nesporazume se gleda kot na večje žalitve. Pravzaprav se iz muhe dela slona. Položen je temelj za šikaniranje.

Izbrati grešnega kozla

Čez nekaj časa se morda enega od sodelavcev izbere za grešnega kozla. Komu se to lahko zgodi? Največkrat nekomu, ki je drugačen od večine. Lahko je denimo edini moški v ženskem okolju ali ženska, ki dela to, kar je domena moških. Samozavesten človek je morda videti kot vsiljivec, zadržan posameznik pa, kot da nekaj prikriva. Mogoča žrtev je lahko drugačna tudi v tem, da je starejša ali mlajša kot drugi ali celo bolj usposobljena za delo.

Sodelavci, ne glede na to, kdo je morebitni grešni kozel, »postanejo zlobni in nesramni do izbrane žrtve in se pri tem razbremenijo stresa, ki ga sami doživljajo«, poroča nemška zdravstvena revija mta. Poskusi žrtve, da bi popravila razmere, padejo na nerodovitna tla in morda se vse skupaj samo še poslabša. Ko zastraševanje postane pogostejše in sistematično, grešnega kozla vse bolj izrivajo iz družbe. Na tej točki se žrtev šikaniranja zelo težko sama spoprijema z razmerami.

Seveda na delovnem mestu vedno obstajajo možnosti za grdo ravnanje. Vendar se lahko mnogi spomnijo časov, ko je bilo videti, da so si sodelavci bolj pomagali. Le redko je prišlo do organiziranega šikaniranja. Z leti pa se je razvilo to, kar je neki zdravnik opisal kot »vedno manjša pripravljenost pomagati in vsesplošno pomanjkanje sramu«. Danes imajo ljudje manj moralnih zadržkov do odkritih sporov na delovnem mestu.

Zato vse zaposlene upravičeno skrbijo odgovori na vprašanja: Ali je šikaniranje mogoče preprečiti? Kako si je mogoče prizadevati za mir v službi?

[Slika na strani 6]

Tisti, ki šikanirajo, želijo žrtev izobčiti iz svoje družbe