Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ko vaš dojenček kar naprej joče

Ko vaš dojenček kar naprej joče

Ko vaš dojenček kar naprej joče

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ KANADE

ZDRAVNIK je potrdil, kar je mamica že sama slutila. Njen otročiček je tipičen primer dojenčka, ki ima koliko. Ta sindrom ima »kar vsak četrti otrok«, piše v kanadskem časopisu Globe and Mail. Med bolezenske znake spada tudi večurno jokanje najmanj trikrat na teden. Kaj zaskrbljeni starši lahko storijo? Otroški zdravniki pravijo, da morajo starši, pa tudi otrok, največkrat samo počakati, da kolika mine. Toda kako dolgo naj čakajo?

Neka nedavna kanadska raziskava, v kateri so sodelovale mamice, ki imajo dojenčke s koliko, odkriva, da se v več kot 85 odstotkih primerov stanje izboljša v otrokovem tretjem mesecu življenja. Ta ista raziskava, ki so jo opravili pod vodstvom Dr. Tammy Clifford, direktorice epidemiološkega oddelka v otroški bolnišnici, ki deluje v okviru raziskovalnega inštituta v vzhodnem Ontariu, je poleg tega odkrila, da na duševnem zdravju mamic kolika njihovega dojenčka ne pusti trajnih posledic. »Šest mesecev po porodu so ravno takšne kakor mamice, katerih otroci nimajo kolike,« pravi Dr. Cliffordova. »Ko otrok neha jokati, je skoraj tako, kakor da bi doživele popolno izgubo spomina.«

Ta nova raziskava Dr. Cliffordove in njenih sodelavcev, piše v časopisu Globe, »znanstvenim odkritjem o koliki dodaja nove pomembne podrobnosti, saj kaže na to, da obstajajo tri različne skupine otrok s koliko: dojenčki, ki se jim bolečine pojavijo in izginejo v prvih treh mesecih njihovega življenja, dojenčki z nenehno koliko, ki traja več mesecev in ne popusti, in redki otročički, ki koliko dobijo sorazmerno pozno, nekaj mesecev po rojstvu.« Opravili so še eno raziskavo, da bi spremljali kasnejši razvoj otrok, ki so imeli koliko, in ugotovili, da je še zlasti zanimiva zadnja skupina.

Mnogi menijo, da je nenehen jok povod za sindrom tresenega otroka. Kot poroča Globe, »jokanje samo po sebi otroka ne bo poškodovalo, močno tresenje, četudi samo za kratek čas, pa lahko povzroči trajne nevrološke poškodbe in celo smrt«.

Po drugi strani pa ima lahko dojenčkov jok, pa čeprav je nenehen, tudi dobro stran. »Raziskava je pokazala, da dojenčkom, ki veliko jokajo, njihovi starši dejansko posvečajo veliko več pozornosti,« piše v časopisu Globe, »več se jih tudi dotikajo, se jim pogosteje nasmihajo, se z njimi pogovarjajo in jih veliko ujčkajo.«