Pogled v svet

Plastične račke na morju

Januarja 1992 je huda nevihta zajela ladjo, ki je plula iz Hongkonga v Združene države. V morje je odplavilo tovor 29.000 plastičnih račk, pojasnjuje nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung. Prve račke so dosegle kopno otoka Baranof na Aljaski novembra 1992. Druge so našli dve leti po nevihti »v morskem ledu severno od Beringovega preliva«. Predvidevajo, da se bodo te izredno trpežne igrače pojavile tudi v Severni Ameriki na obali Nove Anglije. Zanimivo je, da je nesreča znanstvenikom pomagala dokazati teorijo, da morska voda teče »iz Tihega oceana naravnost v Severno ledeno morje in nato v Atlantik«, piše v časopisu.

 Hrošči reševalci

»Dve vrsti hroščev naj bi na zahodu Afrike beninski ekonomiji v 20 letih privarčevali 220 milijonov evrov,« piše v reviji New Scientist. »Obe vrsti sta skupaj premagali vodni superplevel [vodni hijacint], ki ubija ribe, otežuje plovbo in spreminja ekološke razmere jezer.« V poročilu še piše, da »se lahko zaplate plavajočega plevela v manj kot dveh tednih za enkrat povečajo in so tako goste, da sta ribolov in plovba skoraj nemogoča«. Rastlina jemlje vodi kisik, povečuje kislost, upočasnjuje pretok in povečuje nalaganje mulja. Plevel je tudi skrivališče krokodilov, to pa je nevarno za ljudi, ki hodijo tja zajemat vodo. Reševalcem – dvema vrstama rilčkarjev, ki se prehranjujeta samo z vodnim hijacintom – uspeva tam, kjer strojem ne in kjer bi kemikalije onesnažile vodo ter uničile druge rastline, razlaga New Scientist.

Gospodinje hazardirajo

V Veliki Britaniji »vse več gospodinj postaja odvisnih od iger na srečo na spletnih straneh, saj vsak dan za hazardiranje porabijo veliko ur in si povečujejo dolgove«, poroča londonski Sunday Telegraph. Ženske, ki bi sicer omahovale vstopiti v stavnico, se interneta veliko manj bojijo. Poleg tega lahko hazardiranje postane del njihove vsakodnevne rutine. Mnoge postajajo zasvojene. Vendar ker mnogi menijo, da je za ženske sramotno, če hazardirajo, te pogosto ne priznajo, da imajo problem. V omenjenem časopisu so bile zapisane besede profesorja Marka Griffithsa z Nottinghamske univerze, in sicer da ta težnja odseva »veliko kulturno spremembo, namreč da hazardiranje prehaja iz kazina v domove ali službo«. Dejal je tudi: »Če ste problematičen hazarder, [. . .] obstaja velika verjetnost, da vam ne bodo dovolili vstopiti v kazino ali stavnico. Pri internetu pa ni nobenega varnostnika.«

Število mladih brezdomcev narašča

»Število najstnikov, ki živijo na madridskih ulicah, je vse višje,« poroča angleška izdaja španskega dnevnika El País. Po neki univerzitetni raziskavi »je od 5000 madridskih brezdomcev približno 1250 takih, ki so pristali na ulici, ko so bili stari manj kot 20 let«. Raziskava je pokazala, da »velika večina mladih brezdomcev izhaja iz razbitih družin in da je njihovo življenje tako ali drugače zaznamovano s travmo«. Pravzaprav »imata dve tretjini teh mladih starše alkoholike ali uživalce drog in približno toliko otrok so doma zlorabljali«. Manuel Muñoz, ki je avtor poročila, je dejal, da »se tradicionalne družinske vezi tipičnih sredozemskih kultur trgajo«.

V Kanadi vse več gonoreje

»Obolevnost za gonorejo se je po 20 letih stalnega upadanja v zadnjih petih letih dvignila za več kot 40 odstotkov,« piše v kanadskem Vancouver Sunu. Gonoreja je spolno prenosljiva bolezen, ki lahko povzroči neplodnost in »se lahko po krvnem obtoku prenese na sklepe ter povzroči vnetje in zatekanje oziroma ‚gonokokni artritis‘«. Poleg tega postaja bakterija, ki povzroča gonorejo, odporna »na vsako zdravilo, s katerim se sreča«, piše v Sunu. Zaskrbljujoče je, da »je lahko posledica tega širjenja gonoreje tudi več okužb s HIV-om, ker okužba s katero koli spolno prenosljivo boleznijo poveča nevarnost okužbe oziroma širjenja virusa, ki ga povezujejo z aidsom«. Zdravniki porast gonoreje pravzaprav pripisujejo manjšemu strahu pred HIV-om. »Ljudje postajajo manj previdni glede tega, s kom in s koliko ljudmi spijo,« pravi dr. David Fisman, strokovnjak za spolno prenosljive bolezni.

Rent-a-babi

»Več kot 1000 mater in očetov samohranilcev lahko svojim otrokom, ki so stari do deset let, izbere stare starše,« poroča nemški časopis Nassauische Neue Presse. »Moja prava babi in dedi živita daleč stran od Berlina,« pravi sedemletna Melanie. »Babi Klara pa živi tik za vogalom. Po mene pride v šolo, z mano gre v živalski vrt, na igrišče in plavat. Tudi kuha pri nas doma ter jé z mano in mojo mamico.« Babi Klaro je poslala agencija »stari starši«, ki omogoča, da so starejši ljudje na voljo samohranilcem za od 2,5 do 4 evre na uro. »Projekt je ravno prava rešitev za samohranilce z omejenimi denarnimi sredstvi,« piše v poročilu.

Plaža za »debeluščke«

V Mehiki je uprava nekega hotela rezervirala področje za tiste, ki jih je sram biti na plaži skupaj z vitkimi ljudmi, poroča časopis El Economista. Cancúnski hotel, ki je blizu plaže, je privzel geslo »Bodi debel in srečen«. Želijo »pritegniti tiste, ki se zaradi svoje prekomerne telesne teže bojijo pojaviti na plaži v kopalkah«. Hotelsko osebje, med katerim so ljudje z različno telesno težo, je poučeno, da z močnejšimi dopustniki ravna nepristransko, piše v poročilu, »saj so že v vsakodnevnem življenju dovolj zapostavljeni«.

Segrevanje Sredozemskega morja

»Že deset let spremljamo [. . .] segrevanje Sredozemskega morja,« pravi Maurizio Wurtz, morski biolog z Genovske univerze v Italiji. V poročilu, ki je bilo objavljeno v italijanskem časopisu La Repubblica, piše, da toplejše vode privabljajo nove vodne rastline in živali. »Številne vrste,« pravi Wurtz, »se selijo iz afriškega morja na sever Sredozemskega morja.« Med priseljenci so morske papagajevke iz tropskih voda, koralnice iz tropske zemljepisne širine Atlantskega oceana, balestre, ki običajno živijo v vodah Indijskega in Tihega oceana ter alga, ki je v Sredozemsko morje prišla po Sueškem prekopu.