Pozor –  morilske rastline!

Od pisca za Prebudite se! iz Velike Britanije

SPLOŠNO znano je, da se živali hranijo z rastlinami. Ali pa ste vedeli, da se nekatere rastline hranijo z živalmi? Takšnih mesojedih oziroma žužkojedih rastlin je znanih že kakih 550 vrst in še vedno odkrivajo nove. Te izjemne rastline so sposobne fotosinteze, vendar tistim, ki rastejo v revnih tleh, primanjkuje življenjsko pomembnih hranil, kot so nitrati. Za te sestradane rastline so insekti pomemben prehranski dodatek.

Vsaka vrsta rastlin ima svojo metodo lovljenja plena. Nekatere imajo pasti na zapiranje, druge zvabijo žrtev v spolzko past ali na lepljive blazinice, od koder ni več rešitve. Spoznajmo te rastline pobliže.

Pasti na zapiranje

Najbolj znana mesojeda rastlina je verjetno muholovka, ki jo najdemo na šotnih tleh Severne in Južne Karoline v Ameriki. V višino zraste kakih 30 centimetrov in ima svetleče, živahno obarvane liste, obrobljene z žlezami, ki izločajo medičino – tej skušnjavi se insekti le stežka uprejo! In ravno tukaj preži nevarnost, muholovka ima namreč na sredi vsake listne polovice tri sprožilne dlačice. Ko se jih kakšno neprevidno bitje dotakne, se list zapre. Podobno kakor čeljusti železne pasti se zobci na robu lista prepletejo in plenu preprečijo pobeg.

Če se v past ujame kaj, kar je tja zanesel veter, kot je na primer suha vejica, jo bo rastlina čez nekaj dni spustila. Toda kadar čutila na listu zaznajo prisotnost dušikovih spojin, rastlina izloči encime, ki telo ujete žuželke razgradijo, tako da rastlina lahko vsrka hranilne snovi. Ta proces traja od 10 do 35 dni, odvisno od velikosti plena.

Zanimivo je, da se past ne zapre, če nekaj – morda dežna kaplja – vzdraži le eno dlačico. Rastlina se odzove šele, ko se kaj dotakne dveh ali več dlačic – tudi če med tem mine do 20 sekund. Hitrost, s katero se past zapre, je odvisna od temperature in sončne svetlobe. V določenih razmerah se zapre že v 33 tisočinkah sekunde.

Pri nekaterih rastlinah pa so pasti še hitrejše. Vzemimo navadno mešinko, ki je predvsem vodna rastlina. Pod vodo ima liste s številnimi mešički, ki so opremljeni s pastjo na zapiranje in z več dolgimi dlačicami. Ko se drobceno bitje, kot je vodna bolha, dotakne dlačic, se vratca odprejo. Ker je tlak vode v mešičku nižji od zunanjega, majceno žrtev posrka v mešiček in past se zapre. To se lahko zgodi že v 28 tisočinkah sekunde!

Spolzke pasti

Med največjimi mesojedimi rastlinami so nepentovke. Nekatere vrste, na primer tiste, ki jih najdemo v jugovzhodni Aziji, so ovijalke in se vzpenjajo proti vrhu dreves. Nepentovke imajo pasti, v katerih je lahko tudi do dva litra tekočine, tako da se vanje ujamejo celo bitja v velikosti žab. V nekatere so se menda ujele celo podgane. Toda kako te pasti delujejo?

Vsak list te rastline je podoben vrčku in ima poklopec, zato da vanj ne dežuje. Živahna barva vrčka in obilica medičine privabita žuželko, toda rob je spolzek. Ko skuša žuželka priti do medičine, izgubi tla pod nogami in zdrsne v tekočino na dnu vrčka. List je znotraj poraščen z navzdol obrnjenimi dlačicami, ki žuželki preprečujejo, da bi pobegnila. Poleg tega vsebuje medičina nekaterih mesojedih rastlin narkotik, ki plen omami.

Med rastlinami z vrčki je najbolj nenavadnega videza vsekakor kobrasta lilija, ki raste v kalifornijskih in oregonskih gorah v Združenih državah. Vrček močno spominja na kobro, ki se dviguje, da bi napadla. Ko žuželka zaide v ustje vrčka, jo zbega svetloba, ki prihaja skozi navidezna okenca.  Žuželka vztrajno leta proti svetlobi, toda beg je nesmiseln. Izčrpana pade v tekočino na dnu vrčka in se utopi.

Njihova vrednost doma in v rastlinjakih

Navadne mastnice imajo lepljive liste, ki pritegnejo mrtvaško mušico in ščitkarja. Ti insekti se pojavljajo kot škodljivci tako na rastlinah v komercialnih rastlinjakih kot doma na lončnicah. Pasti za muhe, ki jih je izdelal človek, so učinkovite, toda svojih žrtev ne izbirajo, saj se vanje ujamejo tudi čebele in trepetavke. Mastnica jih s svojo lepljivostjo v tem prekaša. Nanjo se prilepijo samo drobni škodljivci.

Danes so med vrtnarji vse bolj priljubljene  severnoameriške saracenijevke. Njihovi prekrasni cvetovi in elegantno oblikovani listi se morejo po lepoti kosati z drugimi rastlinami, pa tudi za vzgojo niso preveč zahtevne. Prav tako lahko pojejo ogromno muh. Pravzaprav se utegne v vsak skupek listov samo v eni sezoni ujeti na tisoče muh. Čebele niso v nevarnosti, saj kaže, da jih te rastline ne privlačijo. Toda kako je mogoče, da se cvetovi oplodijo, ne da bi se žuželke, ki jih oprašujejo, ujele v past? Rastlina zacveti, medtem ko vrčki še vedno rastejo. Še preden se rast vrčkov konča, cvet odpade in opraševalke odidejo drugam.

Rastlina, ki ni pretirano zahtevna za vzgojo in lahko prenese različne temperature, je avstralska viličasta rosika. »Če zvečer zaradi komarjev raje ne posedate zunaj, je to prava rastlina za vas,« pravi Chris Heath, strokovnjak za mesojede rastline, zaposlen v izobraževalnem središču za okolje Walworth Garden Farm v Londonu. »Posadite jo v visečo košaro in komarji se ne bodo mogli upreti njenim lesketavim lepljivim kapljicam.« Lepljivi laski, ki se zvijajo navznoter in potisnejo žuželko proti listni ploskvi, bodo vsakega komarja, ki se bo oplazil ob list, trdno zadržali na mestu.

Ohranjanje plenilskih rastlin

Na žalost mnoge žužkojede rastline rastejo v habitatih, ki jih človek uničuje. Denimo nepentovka iz jugovzhodne Azije je ogrožena zaradi pridobivanja kmetijskih površin s sekanjem in požiganjem gozda. Drugod, kjer se zaradi razvoja izsušuje mokrišča, so nekatere vrste že izumrle. *

Ali bi želeli gojiti mesojedo rastlino? Ni vam je treba iskati v naravi, saj se številne vrste zlahka dobi pri dobaviteljih, ki jih vzgojijo iz semen ali tkivnih kultur. Navodila za gojenje so preprosta: Rastlino zalivajte z deževnico in naj bo zemlja ves čas mokra. Poleg tega mesojede rastline uspevajo na soncu, vendar je vrste iz zmernotoplega pasu pozimi najboljše imeti na hladnem. Potrebna je potrpežljivost, saj nekatere rastline potrebujejo do tri leta, da dorastejo. Vsaj hraniti jih ni treba. Hrano si konec koncev poiščejo kar same!

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 27]

▪ Hrana za glive

Najmanjše mesojede rastline so glive, ki prežijo na mikroskopsko majhne gliste v tleh. Nekatere teh gliv imajo na steblih lepljive izrastke, druge pa imajo po tri zanke, širine le 0,025 milimetra, ki se zategnejo okoli gliste, ko se ta nevede plazi skoznje. Brž ko je glista ujeta, jo predrejo glivne nitke, in smrt ji kmalu sledi. Ker naredijo gliste letno na posevkih za stotine milijonov evrov škode, te glive preučujejo zaradi možne uporabe pri zatiranju škodljivcev.

[Okvir na strani 27]

▪ Žuželke udarijo nazaj!

Zvijačam žužkojedih rastlin pa ne podležejo vse žuželke. Brenčačka ima na primer na vsaki nogi nekakšen izrastek. Kakor kavlji pomagajo alpinistu, njej ti izrastki omogočajo, da se povzpne po navzdol obrnjenih dlačicah v vrčku. Ko se brenčačkina jajčeca izležejo, se ličinke hranijo z razpadajočimi insekti v vrčku. In brž ko so pripravljene, da se zabubijo, vrček prevrtajo in pobegnejo. Gosenice neke majhne vešče prekrijejo dlačice v vrčku z mrežo. Nekateri pajki prekanjeno spletejo mrežo v zgornjem delu nepentovkinega vrčka, tako da si lahko prvi postrežejo s kakim radovednim insektom. Vsaj ena vrsta pajka ima posebno kožo, ki mu omogoča, da si ob nevarnosti poišče zavetje v prebavnih sokovih mesojede rastline.

[Slika na strani 24]

List nepentovke

[Slika na straneh 24, 25]

Muholovka

V listu na levi vidimo ujeto muho; v listu na desni pa sprožilne dlačice

[Vir slike]

Rastline: Copyright Chris Heath, Kentish Town City Farm, London

[Slika na strani 25]

Cvet in nerazvit vrčast list kobraste lilije

[Vir slike]

Copyright Chris Heath, Kentish Town City Farm, London

[Slika na strani 26]

Severnoameriška saracenijevka

Njen cvet je velik približno toliko kot pomaranča

[Slika na strani 26]

Mastnica

Na njene lepljive liste se lepijo mrtvaške mušice in ščitkarji

[Slika na strani 26]

Listi severnoameriške saracenijevke

Vložek: Muha srka medičino, ki jo uspava

[Slika na strani 26]

Viličasta rosika

Lepljivi laski na listih ujamejo žuželko v past

[Vir slike]

Rastline: Copyright Chris Heath, Kentish Town City Farm, London