Mačka, ki ima smešne uhlje

WILLIAM ROSS je bil pastir, ki pa so ga zanimale čistokrvne mačke. Nekega dne leta 1961 je obiskal sosednjo kmetijo v Perthshiru na Škotskem. Tam je zagledal Susie, njihovo mačko. Toda Susie ni bila videti kakor druge domače mačke. Bila je mešanka bele barve, toda vrhnji del njenih uhljev je bil povešen naprej, tako da je bila na pogled prav smešna. Povsem prevzet nad tem odkritjem je Ross čez kako leto iz Susiejinega legla vzel samičko s povešenimi uhlji.

Nato je stopil v stik z neko vzrediteljico v Londonu, ki se je ukvarjala z genetiko mačk. Skupaj sta za Susiejino potomko zasnovala program reje. Nič čudnega, da je pasma dobila ime škotska klapouhka. Od takrat so mačke te pasme postale zelo priljubljene. Vendar je britanske felinološke zveze niso priznale. Nekateri so bili namreč zaskrbljeni, da so klapouhke zaradi gena, ki povzroča povešenost uhljev, bolj nagnjene k določenim zdravstvenim težavam. Toda to ni bila ovira za registriranje škotske klapouhke v Združenih državah, kjer so z vzrejo pričeli v zgodnjih 1970-ih. In še pred koncem desetletja je ta pasma zmagovala na ameriških razstavah.

Zakaj ima povešene uhlje?

»Kaj se je zgodilo z ušesi tvoje mačke?« pogosto vprašajo ljudje, ko prvič vidijo škotsko klapouhko. Uhlje ima povešene zaradi mutacije tako imenovanega dominantnega gena. Če potomci podedujejo ta gen že samo od enega starša, potem bodo pasme škotska klapouhka.

Toda uhlji so precej različno povešeni – lahko da sploh niso, lahko so povešeni samo pri vrhu ali do polovice ali pa povsem. Susie, prva škotska klapouhka, je imela ohlapno povešena samo vrha uhljev. Razstavne mačke imajo običajno popolnoma povešene uhlje, kar pomeni, da se uhlji povsem prilegajo glavi. Zanimivo je, da se vse škotske klapouhke skotijo s pokončnimi uhlji. Toda že pri kakih treh tednih lahko rejci pričnejo ugotavljati, kateri mladički bodo imeli povešene uhlje.

Ob malomarni reji se lahko pri škotskih klapouhkah pojavijo zdravstvene težave. Na primer, če imata oba, samec in samica, povešene  uhlje, se utegnejo njuni potomci roditi z genetsko okvaro, kot je prirojena osteodistrofija, ki se kaže v deformaciji kosti. Zato ugledni vzreditelji vedno parijo škotske klapouhke s pasmami, ki imajo pokončna ušesa. Pri tem pogosto uporabljajo britanske in ameriške kratkodlake mačke.

Drug morebiten vzrok za zaskrbljenost zaradi zdravja klapouhk je povezan z ušesno higieno, še posebej pri tistih s popolnoma povešenimi uhlji. Ker imajo uhlje povešene tik ob glavi, se rado zgodi, da se jim notranjost ušesa umaže. The Illustrated Encyclopedia of Cat Breeds priporoča, da lastniki nežno čistijo »notranjost uhlja z vlažno vatirano paličico«. Toda na srečo zdrave mačke »niso posebej nagnjene k ušesnim infekcijam ali garjavosti, kot se je to domnevalo pred nekaj leti,« piše na spletni strani The Cat Site, ki je namenjena lastnikom mačk.

Prikupni družabniki

Škotske klapouhke veljajo za mile, ljubeznive in inteligentne mačke. Živijo približno 15 let in videti je, da imajo najraje udobno zapečkarsko življenje. »Škotska klapouhka je ljubeča, mirna in družabna mačka, ki ima rada ljudi pa tudi druge hišne ljubljenčke,« pravi The Illustrated Encyclopedia of Cat Breeds. S svojim mehkim in vedrim glasom se le redko oglašajo. Celo ko so lačne, bodo velikokrat samo stale in strmele v vas, dokler jim ne daste hrane.

Podobno kakor druge mačke poznamo tudi škotske klapouhke tako s kratko kot z dolgo dlako, ki je različnih barv in barvnih kombinacij. Toda njihova priljubljenost je narasla predvsem zaradi povešenih uhljev, zaobljene glave, kratkega vratu in sovastega obraza z velikimi okroglimi očmi. Pravzaprav so škotske klapouhke postale ena najbolj iskanih pasem na svetu. Morebitni kupci morajo pogosto čakati šest mesecev ali več, preden je na voljo kakšen mladič. Seveda lahko traja še dlje, če želijo določeno dolžino dlake in barvo kožuha oziroma določen spol mladiča.

Ko je William Ross leta 1961 naletel na Susie, se mu verjetno ni niti sanjalo, da bodo ljudje potomce te skromne podeželske mačke tako dobro sprejeli. Še posebej, če upoštevamo, da pasma ni priljubljena zaradi prirojene lastnosti, ampak zaradi genetske mutacije, ki je vidna predvsem na ušesih.