Prastari boj za boljše zdravje

JOANNE je živela v New Yorku in zbolela za tuberkulozo (TBC). Toda to ni bil tipičen TBC. Imela je mutiran sev, ki je odporen skoraj proti vsem zdravilom in zaradi katerega umre polovica okuženih. Vendar se Joanne ni redno zdravila in je povzročila že najmanj en izbruh TBC-ja. ‚Morali bi jo dati v karanteno,‘ je dejala njena ogorčena zdravnica.

TBC je zelo star ubijalec. Z njim se je okužilo in zaradi njega umrlo dobesedno na milijone ljudi. Sledove te bolezni so našli v mumijah staroveškega Egipta in Peruja. Danes vračajoči se bakterijski sevi TBC-ja vsako leto pomorijo približno dva milijona ljudi.

Carlitos, ki je ležal na majhni postelji v afriški kolibi, je imel na čelu kapljice potu. Zaradi malarije je tako oslabel, da ni mogel niti jokati. Njegova zaskrbljena starša nista imela denarja za zdravila in v bližini ni bilo nobene bolnišnice, v kateri bi lahko poskrbeli za njunega otroka. Vročina mu ni padla in v 48 urah je umrl.

Malarija vsako leto ubije skoraj milijon otrok, kakršen je Carlitos. Povprečnega otroka na vzhodnoafriškem podeželju od 50- do 80-krat v mesecu popikajo komarji, ki prenašajo malarijo. Ti komarji se širijo na nova področja in zdravila proti tej bolezni postajajo vse manj učinkovita. Vsako leto naj bi okoli 300 milijonov ljudi obolelo za akutno malarijo.

Tridesetletni Kenneth iz San Francisca v Kaliforniji je svojega zdravnika prvič obiskal leta 1980. Mučili sta ga diareja in utrujenost. Leto dni zatem je bil že mrtev. Kljub strokovni medicinski pomoči je njegovo telo preprosto oslabelo in nazadnje je umrl zaradi pljučnice.

Dve leti kasneje in 16.000 kilometrov stran od San Francisca je imela v severni Tanzaniji neka mlada ženska podobne simptome. V nekaj tednih ni mogla več hoditi in kmalu za tem je umrla. Vaščani so to čudno bolezen poimenovali Julianina bolezen, ker je moški, ki je najbrž okužil to žensko in druge vaščanke, prodajal tkanino, na kateri je bilo napisano ime Juliana.

Oba sta imela isto bolezen: aids. Ta nova nalezljiva bolezen se je pojavila in pričela vznemirjati človeštvo na začetku 1980-ih let, ravno ko je bilo videti, da je medicina ukrotila najbolj nevarne mikrobe. V dveh desetletjih je smrtni davek aidsa dosegel število umrlih zaradi kuge, ki je v 14. stoletju kosila po Evraziji, kuge, ki je Evropa ni nikoli pozabila.

 Črna smrt

Izbruh kuge, imenovane črna smrt, je mogoče zaslediti v letu 1347, ko je ladja s Krima pristala v Mesini na Siciliji. Na ladji je bila poleg običajnega tovora tudi kuga. * Kmalu se je črna smrt razširila po vsej Italiji.

Naslednje leto je Agnolo di Tura iz Siene v Italiji opisal grozljivo podobo svojega rojstnega mesta: ‚Umiranje v Sieni se je pričelo maja. Bilo je kruto in strašno. Žrtve so umrle zelo nahitro. Tako ponoči kot podnevi jih je umrlo na stotine.‘ Dodal je: ‚Z lastnimi rokami sem pokopal svojih pet otrok in podobno so delali mnogi drugi. Ne glede na to, koga je kdo izgubil, ni nihče jokal, saj je skoraj vsakdo pričakoval smrt. Ker je umrlo toliko ljudi, so vsi menili, da je konec sveta.‘

Nekateri zgodovinarji pravijo, da se je kuga v štirih letih razširila po vsej Evropi in približno tretjina ljudi je izgubila življenje – najverjetneje med 20 in 30 milijoni ljudi. Zdesetkalo je celo oddaljeno Islandijo. Na Daljnem vzhodu naj bi prebivalstvo Kitajske upadlo s 123 milijonov na začetku 13. stoletja  na 65 milijonov v 14. stoletju. Očitno zaradi kuge, ki jo je spremljala lakota.

Nobena predhodna epidemija, vojna ali lakota ni povzročila trpljenja v takšnem obsegu. »To je bila katastrofa brez primere v človeški zgodovini,« piše v knjigi Man and Microbes. »Umrlo je nekje med četrtino in polovico ljudi v Evropi, severni Afriki in nekaterih delih Azije.«

Amerika je zaradi svoje oddaljenosti od ostalega sveta ubežala pustošenju črne smrti. Vendar so čezoceanske ladje temu naredile konec. V 16. stoletju je po Novem svetu pustošil val epidemij, ki je bil še bolj smrtonosen kot kuga.

Črne koze na pohodu čez Ameriko

Ko je Kolumb leta 1492 prispel v Zahodno Indijo, je domačine opisal kot ljudi ‚prijetnega videza, lepih potez in srednje velikosti z mišičastimi telesi‘. Njihov zdravi videz pa je prikrival dovzetnost za bolezni Starega sveta.

Leta 1518 so na otoku Hispaniola izbruhnile črne koze. Domačini jim še nikoli prej niso bili izpostavljeni in posledice so bile katastrofalne. Španski očividec je ocenil, da je na otoku preživelo samo tisoč ljudi. Epidemija se je kmalu s podobnimi posledicami razširila v Mehiko in Peru.

V naslednjem stoletju so naseljenci kolonije Pilgrim prispeli na področje Massachusettsa v Severni Ameriki. Odkrili so, da so črne koze praktično povsem iztrebile prebivalstvo. »Skoraj vsi domačini so umrli zaradi črnih koz,« je napisal pilgrimski vodja John Winthrop.

Za črnimi kozami so nastopile še druge epidemije. V nekem viru je pisalo, da so sto let po Kolumbovem prihodu vnesene bolezni vzele življenje že 90 odstotkom ljudi Novega sveta. Število prebivalcev Mehike je s 30 milijonov padlo na 3 milijone, Peruja pa z 8 milijonov na milijon. Seveda pa domačini niso bili edine žrtve črnih koz. »V vsej človeški zgodovini so črne koze terjale stotine milijonov življenj, veliko več kot kuga [. . .] in vse vojne dvajsetega stoletja skupaj,« piše v knjigi Scourge—The Once and Future Threat of Smallpox.

Vojna še ni dobljena

Dandanes je morda videti, da so grozljive epidemije kuge in črnih koz katastrofe, ki so samo še na straneh zgodovine. Človeštvo je v 20. stoletju dobilo mnoge bitke v vojni zoper nalezljive bolezni, še posebej v industrializiranih deželah. Zdravniki so odkrili  povzročitelje za večino bolezni, našli pa so tudi metode, kako jih zdraviti. (Glej okvir spodaj.) Nova cepiva in antibiotiki so bili videti kot čudežni napoj, zmožen ozdraviti celo najtrdovratnejšo bolezen.

Vendar dr. Richard Krause, nekdanji direktor ameriškega Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni, poudarja, da »so kuge tako gotove kot smrt in davki«. TBC in malarija sta še vedno tukaj. In nedavna pandemija aidsa je žalosten opomin, da ta nadloga še vedno preti svetu. »Nalezljive bolezni ostajajo vodilni vzrok smrti po svetu; in tako bo še dolgo,« piše v knjigi Man and Microbes.

Nekateri zdravniki se bojijo, da so rezultati, doseženi v zadnjih nekaj desetletjih, kljub izrednemu napredku v boju zoper bolezni samo začasni. »Nevarnost prenosa nalezljivih bolezni ni izginila – stopnjuje se,« svari epidemiolog Robert Shope. V naslednjem članku bo pojasnjeno, zakaj.

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Po dveh desetletjih je smrtni davek aidsa približno takšen kot pri kugi, ki je v 14. stoletju pustošila po Evraziji

[Okvir/slike na strani 6]

Znanje proti praznoverju

V 14. stoletju je v Avignonu papežu nevarno grozila črna smrt in zdravnik ga je obvestil, da je konjunkcija treh planetov – Saturna, Jupitra in Marsa – v znamenju Vodnarja glavni vzrok za kugo.

Približno štiri stoletja kasneje je George Washington obležal v postelji z vnetim grlom. Trije ugledni zdravniki so vnetje skušali pozdraviti tako, da so mu iz žil spustili približno dva litra krvi. V nekaj urah je umrl. Puščanje krvi je bilo 2500 let, od časa Hipokrata do sredine 19. stoletja, običajna medicinska praksa.

Čeprav sta praznoverje in tradicija upočasnili medicinski napredek, pa so si predani zdravniki zelo prizadevali odkriti povzročitelje nalezljivih bolezni in najti zdravila zanje. V nadaljevanju je navedenih nekaj njihovih pomembnih dosežkov:

▪ Črne koze. Edward Jenner je leta 1798 uspešno razvil cepivo proti črnim kozam. V 20. stoletju so cepiva uspešno preprečevala tudi druge bolezni, kot denimo otroško paralizo, rumeno mrzlico ošpice in rdečke.

▪ Tuberkuloza. Robert Koch je leta 1882 identificiral bakterijo tuberkuloze in razvil test za bolezen. Približno 60 let kasneje je bil odkrit streptomicin, učinkovit antibiotik proti tuberkulozi. To zdravilo je učinkovito tudi pri zdravljenju bubonske kuge.

▪ Malarija. Od 17. stoletja je kinin, ki se pridobiva iz lubja kininovca, rešil življenje milijonom ljudi, ki so oboleli za malarijo. Ronald Ross je leta 1897 komarje vrste anofeles prepoznal kot prenašalce bolezni in kasneje se je uvedel nadzor nad populacijo komarjev, da bi se v tropskih državah zmanjšala smrtnost.

[Sliki]

Zodiakalna karta (zgoraj) in puščanje krvi

[Vir slike]

Oboje: Biblioteca Histórica “Marqués de Valdecilla”

[Sliki na strani 3]

Sedaj zaradi ponovnega pojava tuberkuloznih sevov letno umre okoli dva milijona ljudi

[Vir slike]

Rentgenski posnetek: New Jersey Medical School–National Tuberculosis Center; moški: Photo: WHO/Thierry Falise

[Slika na strani 4]

Nemška gravura, približno iz leta 1500, prikazuje zdravnika, ki ima na obrazu masko, da bi se zaščitil pred črno smrtjo. V kljunu je bila dišava.

[Vir slike]

Godo-Foto

[Slika na strani 4]

Bakterije, ki povzročajo bubonsko kugo

[Vir slike]

© Gary Gaugler/Visuals Unlimited