Seme, ki pluje po morjih

Od pisca za Prebudite se! iz Velike Britanije

MED sprehodom po peščeni plaži na vzhodni angleški obali, posejani z morsko travo in naplavljenim lesom, mi je pritegnil pogled nenavaden kamenček. Pobral sem ga. Bil je gladek in kostanjeve barve – toda ni bil kamenček! Kaj pa je bilo? To je bilo seme, ki ga je naplavilo iz tropov in mu v angleško govorečem svetu pravijo morski fižol oziroma morsko srce. Kako je prišlo na angleško obalo?

Od kod prihaja to seme?

To seme je v resnici plod liane, velikanske stročnice Entada gigas. Za »liano« v The Concise Oxford Dictionary piše, da je to »lesnata plezalka, ki visi z dreves, še posebej v tropskih gozdovih«. Z viticami se vzpenja po drevesu gostitelju – včasih tudi do 30 metrov nad gozdnimi tlemi. Ta rastlina je zelo razširjena po obalah in obrežjih osrednje in zahodne Afrike, Kolumbije, otočij v Karibskem morju in Srednje Amerike. Na Kostariki jo drevesne opice uporabljajo, da se iz krošnje enega drevesa zanihajo v krošnjo drugega, zato ji domačini pravijo opičja lestev.

Seme, ki meri počez do šest centimetrov, začne svoje življenje v velikanskem stroku, ki visi z gostujočega drevesa. Ta ogromni strok lahko zraste v dolžino tudi do dva metra. Sestavljen je iz zaobljenih členov, v katerih je po eno seme. Loči jih tanek prečni šiv. Strok je podobno kakor pri mnogih drugih stročnicah sprva mehek in zelen. Toda z zorenjem postaja vse bolj trd, suh in težek. Luščina postane rjava in navidez olesenela.

Strok čez čas zaradi svoje teže pade v reko ali morje. Ko ga tok nese naprej, se posamezni členi odlomijo. Zdaj vsako seme, zaščiteno z luščino, nadaljuje pot po svoje. Nekatera semena nasedejo v blatu ob obrežju, kjer vzkalijo in pričnejo rasti. Veliko pa jih reka odnese s seboj in včasih potujejo na stotine kilometrov, preden dosežejo morje. Če seme plove mimo skupine otokov, ga utegne ujeti plima, ki ga naplavi na bližnjo plažo.

Svetovni popotnik

Kaj se zgodi s semenom, ko ga odplavi morje? Njegova varovalna luščina sčasoma razpade in seme pade ven. Ali potone? Ne, ker  je seme neprepustno. Na vodi se obdrži zaradi zračnega mehurja, ki nastane po tem, ko se kotiledon oziroma klični list v semenu skrči. S takšno izjemno opremo za preživetje lahko to srčasto seme potuje neokrnjeno po morju več mesecev, celo let, dokler ga voda ne naplavi na kakšno daljno plažo.

Kako uspe temu semenu priti do tako oddaljenih krajev, kot so Britansko otočje, Skandinavija in drugi deli Zahodne Evrope? Čez Atlantski ocean že stoletja potuje z Zalivskim tokom. V resnici na milijone teh semen neprestano potuje z morskimi tokovi po zemeljski obli!

Ali je seme po takem dolgem in nevarnem potovanju še kaljivo? No, skušajte zarezati v zunanjo lupino semena s pilo ali z žago, in po možnosti blizu hiluma, to je brazgotine na semenu, ki kaže, kje je bilo seme pritrjeno na osemenje. Seme nato posadite v lonček, ga zalijte in pustite na topli in sončni legi. Verjetno bo vzklilo.

Kaj pa se ponavadi zgodi s semenom, ki ga naplavi na plaže v veliko hladnejšem evropskem podnebju, neprimernem za naravno vzklitje? Tisti, ki ga najde, ga bo morda obdržal kot spominek, toda številna semena se prodaja kot drobne okrasne predmete. Včasih se semena skupaj s školjkami ali koraldami naniza na vrvico in nastanejo prikupne ogrlice. Semena z najlepšo srčasto obliko so med zbiratelji zelo dragocena.

Severnoevropejci iz srčastih, pa tudi iz bolj oglatih plodov sorodne stročnice, izdelujejo tobačnice, vžigalične škatlice in medaljone. V Angliji takšna semena uporabljajo kot obroč za grizenje pri dojenčkih. Mornarji pogosto nosijo semena s seboj za srečo. Mislijo namreč, da utegnejo semena, ker so uspešno prestala dolga in nevarna potovanja po morju, enako obvarovati tudi njih.

Ko se boste torej naslednjič sprehajali po plaži, pazljivo pobrskajte med morsko travo in drugimi naplavinami. Morda boste tudi sami našli seme, ki je plulo po morjih.

[Slika na strani 23]

Viseči strok morskega fižola lahko zraste v dolžino tudi do dva metra

[Vir slike]

Courtesy Jean-Jacques Segalen/ Barbadine.com

[Slika na strani 23]

Ogrlice s semenom