Gume — od njih je lahko odvisno vaše življenje!

PREDSTAVLJAJTE si, da ste privezani v kletki iz stekla in varjenega jekla, poleg vas pa so posode z vnetljivimi tekočinami. Zdaj pa to potencialno smrtonosno konstrukcijo obesite tako, da visi le nekaj centimetrov nad tlemi, in jo pospešite do približno 30 metrov na sekundo. Za konec pa ta stroj postavite med druge podobne, ki švigajo mimo v obe smeri.

Nekaj takega se v bistvu zgodi vsakič, ko sedete v vozilo in se peljete po avtocesti. Kaj vam med vožnjo pomaga ohranjati nadzor nad vozilom in tudi daje občutek varnosti? Predvsem gume.

Kakšna je njihova naloga

Gume imajo različne pomembne funkcije. Ne le da nosijo težo vozila, ampak tudi blažijo tresljaje, ko med vožnjo naletite na izbokline, luknje in druge nepravilnosti na vozišču. Še pomembnejše je, da gume omogočajo nujno potrebno trenje, tako da lahko pospešite, krmilite in zavirate, poleg tega pa vam v različnih voznih razmerah omogočajo tudi stabilnost na cesti. Vendar se v vsakem trenutku tal dotika samo en del gume, približno v velikosti razglednice.

Glede na to, da so gume tako zelo pomembne, kaj lahko storite, da bi svojo nalogo še naprej opravljale varno in učinkovito? In ko jih je treba menjati, kako lahko izberete ustrezne za svoje vozilo? Preden odgovorimo na ti vprašanji, si na kratko poglejmo njihovo zgodovino.

Pionirji v izdelovanju gum

Čeprav je kolo v rabi že tisočletja, je zamisel, da bi na zunanji del kolesnega obroča pritrdili gumo dokaj nova iznajdba. Lesena in železna kolesa so z naravnim kavčukom prvič prevlekli v zgodnjih 1800-ih letih. Vendar se je ta zelo hitro obrabil, zato ni bila prihodnost takšnih koles nič kaj svetla. Tako je bilo videti, vse dokler ni stvari vzel v svoje roke odločen iznajditelj, in sicer Charles Goodyear iz Connecticuta v ZDA. Leta 1839 je odkril postopek, znan kot vulkanizacija, pri katerem se kavčuku ob visokih temperaturah ter pod pritiskom dodaja žveplo. Pri tem postopku je nastala guma, ki jo je bilo lažje oblikovati in se tudi ni tako zelo hitro obrabila. Polne gume so postale bolj priljubljene, vendar je bila vožnja trda.

Leta 1845 je škotski inženir Robert W. Thomson patentiral prvo pnevmatiko oziroma z zrakom napolnjeno gumo. Kljub temu so pnevmatike postale prodajna uspešnica šele, ko se je neki drug Škot, John Boyd Dunlop,  lotil sinovega kolesa, ker je hotel izboljšati vodljivost. Dunlop je novo pnevmatiko patentiral leta 1888 in odprl svoje podjetje. Vseeno je pnevmatika morala premagati znatne ovire.

Nekega dne leta 1891 je nekemu francoskemu kolesarju spustila guma. Skušal jo je popraviti, toda ni mu uspelo, ker je bila guma trajno prilepljena na kolesni obroč. Za pomoč je poprosil rojaka Édouarda Michelina, ki je bil znan po svojem delu z vulkaniziranim kavčukom. Michelin je gumo popravljal devet ur. To ga je spodbudilo, da je razvil pnevmatiko, ki se jo je za nujno popravilo dalo sneti s platišča.

Michelinove gume so bile tako uspešne, da jih je naslednje leto uporabljalo že 10.000 zadovoljnih kolesarjev. Kmalu so na veliko veselje francoskih potnikov s pnevmatikami opremili tudi pariške kočije, ki so jih vlekli konji. Édouard in njegov brat André sta hotela prikazati, da je pnevmatike mogoče uporabljati tudi na motornih vozilih, zato sta jih leta 1895 namestila na dirkalni avtomobil, ki pa je na cilj pripeljal zadnji. Ne glede na to so bili ljudje nad temi nenavadnimi gumami tako osupli, da so jih skušali prerezati, samo zato da bi videli, kaj sta brata Michelin skrila vanje.

V 1930-ih in 1940-ih so trpežni novi materiali, kot so rejon, najlon in poliester, nadomestili bolj občutljiva bombaž in naravni kavčuk. Po drugi svetovni vojni so razvili pnevmatiko, ki se tesno oprijema platišča in ne prepušča zraka, kar pomeni, da avtoplašč ni več potreboval zračnice. Čez čas je prišlo še do drugih izboljšav.

Danes se pri izdelovanju avtoplaščev uporablja več kot 200 surovin. Po zaslugi sodobne tehnike se nekatere pnevmatike ponašajo z življenjsko dobo 130.000 kilometrov ali več, medtem ko druge lahko prenesejo celo hitrost več sto kilometrov na uro z dirkalnikom. Sčasoma so pnevmatike postale bolj dostopne tudi za navadnega potrošnika.

Izbiranje pnevmatik

Če imate motorno vozilo, se utegnete znajti pred zastrašujočo nalogo, ko morate izbrati nove avtoplašče. Kako lahko ugotovite, kdaj je čas, da zamenjate pnevmatike? Tako da redno preverjate, ali so morda vidno obrabljene oziroma poškodovane. * Proizvajalci so avtoplašče opremili z indikatorji oziroma kazalci obrabljenosti, ki pokažejo, kdaj avtoplašči niso več primerni za vožnjo. Kazalci obrabljenosti so trdi pasovi gume, ki potekajo prečno na tekalno površino. Prav tako je dobro preveriti, ali je tekalna površina počena, ali morda štrlijo kakšne žice, ali so na bočnici izbokline oziroma ali so kje kakšne druge nepravilnosti. Če odkrijete kaj od omenjenega, se z avtomobilom ne bi smeli voziti, dokler se pnevmatika ne popravi ali zamenja. Če ste kupili nove pnevmatike, bo prodajalec morda zamenjal poškodovano pnevmatiko za nižjo ceno, seveda če garancija to pokriva.

Gumi, ki sta na isti osi, je najboljše menjati hkrati. Če montirate samo eno novo gumo, namestite na drugo stran osi gumo, ki je najmanj obrabljena, zato da bo med zaviranjem trenje enako.

Ni prav lahka naloga izbrati med vsemi možnimi tipi, velikostmi in modeli avtoplaščev. Vendar boste ugotovili, da je veliko lažje, če  odgovorite na nekaj osnovnih vprašanj. Najprej poglejte, kaj priporoča proizvajalec vozila. Vaše vozilo ima določene zahteve, ki jih je treba upoštevati, kot so na primer velikost pnevmatik in platišč, razdalja med šasijo in tlemi ter maksimalna obremenitev. Pomembno je tudi, kakšno dodatno opremo ima vozilo. Sodobna vozila s sistemom proti blokiranju koles, sistemom proti zdrsu pogonskih koles ter s pogonom na štiri kolesa so zasnovana tako, da je zanje potrebno imeti pnevmatike z določenimi obratovalnimi značilnostmi. Natančen opis ustreznih pnevmatik običajno najdete v navodilih za uporabo vozila.

Drug dejavnik so vozne razmere. Ali boste vozilo uporabljali večinoma na makadamskih ali asfaltiranih cestah, predvsem v dežju ali v suhem vremenu? Verjetno vozite v različnih razmerah. Če je tako, morda potrebujete pnevmatike za cestno in terensko uporabo ali pa za celoletno uporabo.

Poleg tega je dobro, da upoštevate pričakovano življenjsko dobo in trdoto pnevmatike. Na splošno velja, da mehkejša, ko je tekalna površina, večje bo trenje, toda hitreje se bo obrabila. In nasprotno, če je tekalna površina sorazmerno trda, bo trenje manjše in pnevmatika bo trajala dlje. Informacije o tem lahko dobite pri prodajalcih pnevmatik.

Ko ste zmanjšali svoj izbor, bo na dokončno odločitev morda vplivala cena. Znani proizvajalci običajno zagotavljajo boljšo kakovost in tudi boljšo garancijo.

Vzdrževanje gum

Pravilno vzdrževanje avtoplaščev zajema več stvari. Treba je paziti na pravilen tlak, poskrbeti za redno rotiranje, pravilno centriranje pnevmatik in tudi optično nastavitev podvozja. Zelo pomembno je, da so pnevmatike pravilno napolnjene z zrakom. Če je v pnevmatiki preveč zraka, se prehitro obrabi osrednji del tekalne površine. Po drugi strani se bo guma, če je tlak prenizek, preveč obrabila na robovih, pa tudi poraba goriva bo manj ekonomična.

Pnevmatike počasi izpuščajo zrak skozi gumo, zato ga vsaka dva meseca običajno izgubijo za 0,1 bara. Zato ne mislite, da lahko ugotovite, ali so pnevmatike pravilno napolnjene že samo tako, da pogledate njihovo obliko. Pri ameriškem Združenju gumarske industrije pravijo, da »pnevmatika lahko izgubi več kot polovico potrebnega zračnega tlaka, ne da bi bila videti  prazna«. Zato z merilnikom tlaka vsaj enkrat mesečno preverite tlak v pnevmatikah. Številni lastniki avtomobilov imajo takšen merilnik v vozilu, tako da jim je pri roki. Če nimate takšnega merilnika, lahko izmerite tlak skoraj na vsaki bencinski črpalki. Tlak vedno preverite takrat, ko menjate motorno olje, vendar samo, kadar so gume hladne, kar pomeni, da je avto najmanj tri ure stal oziroma da niste prevozili več kot 1,5 kilometra. Podrobne podatke o tlaku v pnevmatikah običajno najdete v navodilih za uporabo avtomobila ali na nalepki blizu okvirja voznikovih vrat ali na vratcih posode za gorivo oziroma kje drugje. Če se želite ogniti trdi vožnji, ne napolnite pnevmatik do maksimalne vrednosti, napisane na bočnici.

Pnevmatike bodo trajale dlje in se bodo bolj enakomerno obrabile, če jih redno rotirate, kar pomeni, da avtoplašča z zadnje osi premaknete na prvo os in obratno. Gume je dobro rotirati na vsakih 10.000 do 13.000 kilometrov, razen če proizvajalec vozila priporoča drugače. Tudi v tem primeru preverite, kaj se glede vzorca menjave priporoča v navodilih.

Nazadnje dajte še preveriti, ali ima vozilo pravilno optično nastavitev – to storite vsaj enkrat letno oziroma kadar opazite nenavadno tresenje ali težave pri krmiljenju avtomobila. Čeprav je sistem vzmetenja na vozilu oblikovan tako, da poskrbi za pravilno lego pnevmatik pod različnimi obremenitvami, je to zaradi vsakodnevne obrabe občasno treba preveriti in ponovno nastaviti lego koles. Mehanik, ki se spozna na vzmetenje in optično nastavitev, naj bi tudi znal poskrbeti, da je vozilo pravilno optično nastavljeno, kar bo podaljšalo življenjsko dobo pnevmatike in povečalo udobnost pri vožnji.

»Pametne« gume

V nekaterih avtomobilih računalnik opozori voznika, kdaj je tlak v pnevmatikah pod varno mejo. Z nekaterimi pnevmatikami se krajši čas lahko vozite varno brez zračnega tlaka, medtem ko se druge, če nastane luknja, same neprodušno zatesnijo. Dejansko se oblikujejo pnevmatike za vedno večji krog obratovalnih razmer.

Čeprav se v sodobna vozila vgrajuje izboljšave pri materialih, obliki tekalne površine, vzmetenju, krmiljenju in sistemih zaviranja, je vožnja prav zaradi gum varnejša pa tudi lažja.

[Podčrtna opomba]

[Tabela/slike na strani 21]

Kontrolni seznam za vzdrževanje pnevmatik

Vizualni pregled:

□ Ali so na bočnici izbokline?

□ Ali je na tekalni površini videti žice?

□ Ali je globina profila nad dopustno mejo ali pa so že vidni znaki obrabe?

Preverite tudi:

□ Ali je tlak zraka v pnevmatikah takšen, kot ga priporoča proizvajalec vozila?

□ Ali je čas za rotiranje pnevmatik? (Upoštevajte, kaj glede tega, na koliko kilometrov naj bi to storili in po kakšnem vzorcu, priporoča proizvajalec vozila.)

□ Ali je zaradi menjave letnih časov morda treba montirati drugačne pnevmatike?

[Slika]

Kazalec obrabljenosti

[Shema na strani 20]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Deli pnevmatike:

tekalna površina omogoča trenje in oprijemljivost z voziščem

pasovi stabilizirajo in ojačajo tekalno površino

bočnica varuje bočno stran pnevmatike pred poškodbami s ceste in pločnikov

vložek karkase ojača pnevmatiko in ji da prožnost

notranja neprepustna plast skrbi za to, da zrak ne uhaja

noga zagotavlja tesnjenje med avtoplaščem in platiščem

[Slike na strani 19]

Eno prvih koles in eden zgodnjih dirkalnih avtomobilov z gumami, ki so imele zračnico, ter delavci v eni prvih tovarn avtoplaščev

[Vir slike]

The Goodyear Tire & Rubber Company