Pogled v svet

Pridige naprodaj

»Preobremenjenim vikarjem, ki imajo še komaj kaj časa za pripravo pridig, so bile uslišane molitve: Neki laiški bralec v anglikanski cerkvi je naredil spletno stran s pridigami za vsako priložnost,« poroča londonski The Daily Telegraph. Avtor spletne strani Bob Austin pravi: »Dandanes so pridigarji vse bolj zaposleni in pridige so odrinjene na zadnje mesto seznama opravkov.« Zagotavlja, da so na njegovi spletni strani »zanesljive, že pripravljene pridige«, ki »dajo misliti, so navdihujoče in poučne«. Trenutno je na voljo »več kot 50 ‚na prižnici preizkušenih‘ pridig o najrazličnejših biblijskih besedilih in temah«, ni pa takšnih z radikalnimi oziroma doktrinalno spornimi gledišči, piše v časopisu. Opisane so kot »ljudem prijazne, od 10 do 12 minut« dolge, vsaka pa stane 10 evrov.

 »Kralj in vladar mesta«

»Avtomobil je postal kralj in vladar mesta,« poroča Reforma, časopis Ciudad de Mexica. Na mestnem področju je bil v 1970-ih letih 1 avtomobil na 12.423 ljudi. Do leta 2003 se je številka dvignila na približno 1 avtomobil na vsakih 6 ljudi. Na ulicah 18-milijonskega Ciudad de Mexica je že toliko avtomobilov, da je bilo leta 2002 registriranih več novih avtomobilov kot rojstev. Slabost je v tem, da so avtomobili krivi za več kot 80 odstotkov onesnaženosti mesta. Še več, za nekatere, ki se vozijo v službo, lahko vožnja traja tudi tri ure, predvsem zato, ker so na mestnih cestah prometni zastoji. Po ocenah naj bi se do leta 2010 število avtomobilov v Ciudad de Mexicu povečalo še za dodatni milijon.

Vse večji dolg v Britaniji

»Dolgovi v Britaniji grozijo, da bodo oslabili ekonomijo, vsak četrti Britanec pa bo imel zaradi tega nepremostljive finančne težave,« poroča londonski The Daily Telegraph. Piše še: »Država se vse bolj ravna po načelu ‚plačaj kasneje‘, in zato potrošniški dolg znaša kar 1,2 bilijona evrov.« Povprečen Britanec brez odplačil hipoteke dolguje 4600 evrov po kreditnih karticah, osebnih posojilih in prekoračenih bančnih računih. Tako »se osupljivo veliko odraslih muči z dolgovi in bojijo se, da jih ne bodo mogli odplačati«, še posebej zaradi dviga obresti ali brezposelnosti. Frances Walker s Kreditnosvetovalne službe svetuje: »Če vaša mesečna odplačila dolgov, v kar ni všteto odplačevanje hipoteke, znašajo več kot 20 odstotkov vašega mesečnega osebnega dohodka, potem zapravljate preveč.« Predvidevalo se je, da bodo britanski dopustniki kljub tem svarilom v letu 2003 svojim dolgovom dodali 4 milijarde evrov.

Krave vredne več kot ljudje?

Prepad med bogatimi in revnimi ljudmi se kar naprej veča. V zadnjih 20 letih je tržni delež najmanj razvitih držav (700 milijonov prebivalcev) v svetovnem blagovnem prometu padel z 1 odstotka na 0,6 odstotka. »Večina temnopoltega afriškega prebivalstva je danes revnejša, kot je bila eno generacijo prej,« piše francoski ekonomist Philippe Jurgensen v reviji Challenges. V Etiopiji denimo 67 milijonov ljudi živi s tretjino tega, kar ima 400.000 prebivalcev Luksemburga. Jurgensen pravi, da so evropski kmetje upravičeni do dnevne subvencije 2,5 evra na kravo, medtem ko približno 2,5 milijarde ljudi vsak dan živi z manj od tega. Tako je v mnogih delih sveta »revež vreden manj kot krava«, pravi Jurgensen.

Glasba in nasilje

Raziskovalci z Državne univerze v Iowi in Teksaškega ministrstva za človekoljubne dejavnosti (ZDA) so opravili pet testiranj, v katerih je sodelovalo več kot 500 študentov. Skušali so ugotoviti, kako nanje vplivajo pesmi z nasilno vsebino. Študentje so po tem, ko so poslušali več pesmi z nasilno in nenasilno vsebino, ki jih je pel isti pevec, opravili najrazličnejše teste, da bi se ugotovilo, kolikšna je njihova raven nasilnih občutkov. Študija, ki je bila objavljena v Journal of Personality and Social Psychology, je pokazala, da lahko poslušanje nasilnih pesmi poveča nasilne občutke in misli, čeprav se poslušalca ob tem ne izziva. Po besedah vodilnega raziskovalca Craiga Andersona je »eden glavnih sklepov te in drugih raziskav o nasilni zabavi po sredstvih javnega obveščanja ta, da je vsebina pomembna. To sporočilo je pomembno za vse poslušalce, še posebej pa za starše otrok in mladostnikov.«

Opiti otroci

V Veliki Britaniji je raziskava, opravljena na nezgodnih oddelkih in oddelkih za nujno medicinsko pomoč v 50 bolnišnicah pokazala, da »sprejemajo otroke, stare komaj šest let, zaradi prekomernega pitja«, poroča londonski The Daily Telegraph. V neki bolnišnici so zdravniki in medicinske sestre poročali, da so med poletnimi počitnicami na teden pomagali kar 100 opitim otrokom. »Več kot 70 odstotkov medicinskega osebja je menilo, da je starostna meja otrok, ki jih zaradi zlorabe alkohola pripeljejo v bolnišnico, vse nižja,« piše v časopisu. Tudi nedavno vladno poročilo kaže, da se je v Veliki Britaniji število smrtnih primerov, povezanih z alkoholom, v 20 letih potrojilo.

Uživanje drog med italijanskimi mladostniki

Anketa, ki jo je opravil milanski inštitut San Raffaele, je pokazala, da je 42 odstotkov anketiranih italijanskih dijakov, starih od 14 do 19 let, priznalo, da uživajo droge. Vendar Mariolina Moioli, generalna direktorica italijanskega ministrstva za šolstvo, meni, da je dejanska številka višja. Najbolj priljubljene droge anketirancev so marihuana in hašiš. Od tistih dijakov, ki uživajo droge, jih je 34 odstotkov priznalo, da to počnejo v šoli, 27 odstotkov v diskotekah in 17 odstotkov doma. Anketa je tudi pokazala, da 82 odstotkov dijakov pije alkoholne pijače.

»Kolosalna« morska pošast

»Blizu antarktične obale so ribiči ujeli redkega in smrtonosnega lignja, ki ima oči velike kot krožnik in številne kot britvica ostre kaveljce, s katerimi lovi svoj plen,« piše v avstralskem The Daily Telegraphu. Morski biolog z Nove Zelandije Steve O’Shea je dejal: »Videl sem že nekaj orjaških lignjev, ampak ta je senzacionalen.« Ta primerek kolosalnih lignjev (Mesonychoteuthis hamiltoni) tehta 150 kilogramov in videti je, da je mladič. »Je zelo nasilna žival,« je dejal ameriški morski biolog Kat Bolstad. »Če bi padli v vodo poleg nje, bi bili v velikih težavah.« Reuters poroča, da »si kolosalni ligenj išče hrano tako, da v temnih, globokih vodah dobesedno žari in osvetli plen, zato da ga lahko vidi s svojimi velikimi očmi – največjimi med vsemi živalmi. [. . .] Na osmih kratkih in dveh dolgih lovkah ima do 25 zobčastih kaveljcev, ki so globoko usidrani v mišici in se lahko obračajo za 360 stopinj, pa tudi običajne priseske, s katerimi zagotovi, da mu riba ne pobegne.«