Tower v Londonu — zgodovinski spomenik burne preteklosti

JEZIK PREDVAJANJA:

Tower v Londonu — zgodovinski spomenik burne preteklosti

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ VELIKE BRITANIJE

V VZHODNEM delu Londona se nad Temzo dviga eden najbolj znanih spomenikov na svetu – Tower of London. Ta veličastna trdnjava, palača in ječa je v burni angleški zgodovini igrala osrednjo vlogo skoraj tisoč let. Skozi njena vrata so stopali kralji, kraljice, dvorjani, cerkveni dostojanstveniki, politiki in sodniki – nekateri so izšli kot zmagovalci, drugih pa se ni nikoli več videlo. Zakaj so Tower zgradili in kateri pretresljivi dogodki za njegovim obzidjem so vplivali na tok angleške zgodovine?

Kraljevska trdnjava

Ko je Viljem I., vojvoda Normandije, leta 1066 zavzel Anglijo, je zgradil številne gradove, s katerimi je hotel zastrašiti sovražne Anglosase. Najmogočnejšo stavbo je postavil v Londonu. Prvotno leseno utrdbo, ki so jo zgradili v jugovzhodnem delu mesta, znotraj starega rimskega obzidja, je kmalu nadomestila velikanska kamnita zgradba, ki so jo imenovali Great Tower (Velika trdnjava). Z merami 32 krat 36 metrov je imela skoraj kvadraten tloris. Dvigala se je 27 metrov visoko v nebo in tamkajšnje prebivalce navdajala s strahom. Ko jo je eden kasnejših kraljev dal prebeliti, je postala znana kot White Tower (Bela trdnjava).

Naslednji kralji so dodali različno velike stolpe, dvoje masivnih obzidij in globok jarek. Tako so to grajsko poslopje spremenili v eno najbolj neosvojljivih trdnjav v Evropi. In monarhi so za njenimi zidovi občasno res morali poiskati zatočišče, da bi ubežali svojim upornim podložnikom. Med državljansko vojno je zmagovalna stran prevzela nadzor nad Towerom, ki je veljal za simbol moči in oblasti. V mirnejšem obdobju so z njegovega praga ob kronanju novega vladarja krenile nepozabne procesije. Ko je v njej prebival kralj, je skupaj s svojim dvorom živel v bogato okrašenih stanovanjih, kjer je z razkošnimi banketi zabaval prijatelje. Toda povsem drugačen sprejem je čakal kraljeve sovražnike.

Državna ječa

Znano je, da je prvi jetnik prišel v Tower leta 1100, toda ta trdnjava ni bila navaden zapor. Ta je bil namenjen odličnikom in pomembnežem. Med uglednimi priporniki so bili poraženi škotski in francoski kralji kakor tudi plemiči in cerkveni dostojanstveniki, ki so padli v nemilost oziroma izdali kralja. Kdaj pa kdaj so bile v Toweru tudi usmrtitve in celo umori – umorjeni so bili Henrik VI. pa tudi dvanajstletni Edvard V. in njegov mlajši brat.

Zapornike so nastanili, kjer je pač bil prostor. Bili so bodisi zaprti v svojih prostorih ali pa so se smeli prosto sprehajati znotraj obzidja. Nekateri so imeli kratke kazni, drugi pa dolge. William Penn, ki je kasneje ustanovil ameriško kolonijo Pensilvanijo, je bil zaradi svojega verskega prepričanja zaprt šest mesecev. Nečak francoskega kralja, Karel, vojvoda Orleanski, je bil po porazu v bitki zaprt s presledki vse skupaj 25 let, dokler ni bila zanj plačana velikanska odkupnina. Dvorjan, raziskovalec in pisec sir Walter Raleigh je svoje delo History of the World pisal v Toweru, kjer je prebil 13 mračnih let, preden so ga začasno izpustili in kasneje usmrtili.

Vse več usmrtitev

Zaradi krutega ravnanja z zaporniki je Tower prišel na slab glas dejansko že med reformacijo. Henrik VIII. se je v močni želji po moškem dediču odcepil od rimskokatoliške cerkve in pričel usmrčevati tiste, ki ga niso hoteli priznati za poglavarja anglikanske cerkve. Ko mu tudi njegova druga žena, Ana Boleyn, ni rodila sina, je bila skupaj s svojim bratom in štirimi drugimi zaradi domnevne izdaje in prešuštva obglavljena v Toweru. Enaka usoda je doletela Katarino Howard, Henrikovo peto ženo. V Toweru so bili zaprti ter usmrčeni tudi številni drugi plemiči, ki so bili zaradi kraljevskega porekla pretnja kroni.

Henrikov mladi sin, protestantski Edvard VI., je po ustoličenju nadaljeval s krutimi usmrtitvami. Čez šest let je umrl in nasledila ga je Henrikova hči Marija I., ki je bila goreča rimska katoličanka. Ni izgubljala časa, ko je dala obglaviti 16-letno lady Jane Grey in njenega mladega moža, nemočni figuri v boju za oblast. Sedaj je bil čas, da pomrejo sovražniki katoličanstva. Marijina polsestra Elizabeta I. je v Toweru preživela veliko napetih tednov, dokler je niso izpustili na prostost. Toda ko je sama postala kraljica, je dala zapreti in usmrtiti vse tiste, ki se niso hoteli odreči katoliški veri ali pa so nasprotovali njenemu vladanju.

Čeprav je bilo v Toweru zaprtih na tisoče posameznikov, je bilo znotraj obzidja obglavljenih samo pet žensk in dva moška, s čimer se jih je obvarovalo sramotne javne usmrtitve. Tri od teh žensk so bile kraljice, Ana Boleyn, Katarina Howard in samo po devetih dneh kraljevanja Jane Grey. Večina drugih usmrtitev, običajno z obglavljenjem, je potekala na bližnjem griču Tower Hill, kjer so jih spremljale velike neukrotljive množice. Odsekano glavo so nasadili na kol in jo v svarilo drugim razkazovali na mostu London Bridge, brezglavo truplo pa so odnesli nazaj v Tower, kjer so ga pokopali pod kapelo. Sčasoma je bilo tam pokopanih več kot 1500 trupel.

Včasih so zapornike mučili, da bi iz njih izvlekli priznanje, toda običajno je bilo za to potrebno uradno dovoljenje. Leta 1605 so hoteli iz Guyja Fawkesa, ki je skušal pognati v zrak kralja in parlament, izsiliti imena sodelavcev v tej smodniški zaroti, zato so ga pred usmrtitvijo dali na natezalnico.

V 1600-ih sta Anglija in Tower za kratek čas prišla pod oblast Oliverja Cromwella in pristašev parlamenta, toda potem, ko je prestol spet zasedel Karel II., so v to ječo poslali vse manj zapornikov. Zadnje obglavljenje na Tower Hillu je bilo leta 1747, vendar to še ni pomenilo, da je Tower prenehal delovati kot državna kaznilnica. Med prvo svetovno vojno je bilo v njem zaprtih 11 nemških vohunov, ki so jih potem postrelili pred strelskim vodom. Med drugo svetovno vojno so bili v njem za kratek čas priprti vojni ujetniki, med drugim tudi Rudolf Hess, Hitlerjev namestnik. Zadnja žrtev, ki je umrla znotraj obzidja, je bil vohun Joseph Jakobs. Ustrelili so ga avgusta 1941.

Kraljeva straža in kronski dragulji

V Toweru so bili od samega začetka tako jetniki kot stavbe zastraženi. Toda posebej izbrana skupina stražarjev, ki jim pravijo yeomen, sega v leto 1485. V tistih dneh so zapornike velikokrat pripeljali po reki, nakar so vstopili v Tower skozi Izdajalčeva vrata. Če se je obtoženi vračal s sojenja, so gledalci pozorno opazovali, v katero smer je imel ječar, ki ga je spremljal, obrnjeno sekiro. Rezilo obrnjeno proti jetniku je naznanjalo še eno usmrtitev.

Tower danes še vedno straži ta posebna skupina stražarjev, ki so za številne turiste neizčrpen vir informacij. Ob slovesnih priložnostih si stražarji nadenejo sijajno tudorsko livrejo s tuniko škrlatno-zlate barve in visoko belo nabornico. Ko pa opravljajo vsakodnevne dolžnosti, se oblečejo v viktorijanske uniforme mornarsko-rdeče barve. Med ljudmi so ti stražarji znani kot beefeaterji, kar pomeni tisti, ki jedo govedino. Ta vzdevek izvira iz časa lakote, ko so jih ljudje zasmehovali. Medtem ko je Londončanom primanjkovalo hrane, so stražarji redno prejemali svoj obrok govedine, s čimer si je vladar hotel zagotoviti, da mu bodo ostali lojalni.

V Toweru pa je tudi posebni stražar, ki ima nalogo, da skrbi za krokarje. Krokarji imajo pristrižena krila, ker naj bi po ljudskih vražah Anglijo zadela huda nesreča, če bi te ptice kdaj zapustile Tower.

Stražarji so tudi v zakladnici Jewel House, kjer čuvajo slavne britanske kronske dragulje, ki so razstavljeni vse od 17. stoletja. Brušen diamant vrhunske kakovosti, cullinan I., je največji na svetu in je le eden od neprecenljivih draguljev, ki so vdelani v krone, krogle s križem in žezla, ki jih kraljevska družina še danes uporablja.

Živalski vrt, kovnica in orožarna

Že zgodaj v 13. stoletju je imel v Toweru kralj Ivan I. leve, toda kraljeva menažerija se je zares pričela šele z njegovim naslednikom Henrikom III., ki je od evropskih vladarjev dobil tri leoparde, polarnega medveda in slona. Čeprav naj bi živali zabavale predvsem kralja in njegove dvorjane, je takrat, ko so medveda na vrvici peljali v Temzo lovit ribe, lahko užival ves London. Čez čas je prišlo še več eksotičnih živali in menažerija je bila odprta za javnost vse od elizabetinskih časov naprej. Zaprli so jo v 1830-ih, ko so živali preselili v novo odprt živalski vrt v londonskem parku Regent’s Park.

Več kot 500 let je znotraj towrskega obzidja delovala glavna podružnica kraljeve kovnice Royal Mint. V njej je bilo najbolj živahno med vladanjem Henrika VIII., ko so izdelovali kovance iz srebra, ki so ga zaplenili v nedavno razpuščenih samostanih. V Toweru so hranili tudi pomembne državne in pravne dokumente, poleg tega pa so izdelovali in skladiščili vojaško opremo za kralja in njegovo vojsko.

Spomin na preteklost

Danes je Tower of London ena glavnih britanskih turističnih znamenitosti. Videti je skoraj takšen kot nekoč, zato je nemogoče, da se ne bi med sprehajanjem po njegovih tlakovanih cestah mimo mračnih sivih stolpov spomnili na nasilje, trpljenje in človeške tragedije, ki so se v preteklih stoletjih dogajali znotraj teh zidov. Njegovo burno preteklost dobro povzame majhna plošča na morišču na Tower Hillu. Napis na njej obiskovalce spomni na ‚tragično zgodovino in v številnih primerih na mučeništvo tistih, ki so za svojo vero, državo ali ideale zastavili življenje in ga izgubili‘.

[Slike na strani 13]

Ana Boleyn

Katarina Howard

Jane Grey

William Penn

[Viri slik]

Boleynova in Howardova: From the book Heroes of the Reformation, 1904; Greyeva: From the book The World’s Famous Events; Penn: From the book The Library of Historic Characters and Famous Events, Vol. V, 1895

[Slika na strani 13]

Stanovanje v stolpu, kamor so kasneje zapirali jetnike

[Vir slike]

[Slika na strani 14]

Ječar (yeoman)

[Vir slike]

[Slika na strani 15]

Nekaj kronskih draguljev

[Vir slike]

[Slika na strani 15]

Kovanec iz 16. stoletja s podobo Henrika VIII.

[Navedba vira slike na strani 12]

PREBUDITE SE!