Vrednost našega naravnega okolja

Znanstveniki in ekonomisti so pred nedavnim skupaj opravili raziskavo o petih naravnih okoljih, ki so jih ljudje preuredili za lastno uporabo in kovanje dobička. Tropski gozd v Maleziji so opustošili zaradi intenzivne sečnje, tropski gozd v Kamerunu so spremenili v plantaže oljnih palm in kavčukovcev, na Tajskem so močvirje, kjer so rastle mangrove, preoblikovali v gojišča rakcev, sladkovodno barje v Kanadi so izsušili, da bi tam gojili poljščine, koralni greben na Filipinih pa so med ribarjenjem z dinamitom uničili.

Raziskovalci so prišli do nekaterih presenetljivih sklepov. Če bi teh pet naravnih okolij pustili neokrnjenih, bi bila dolgoročno gledano njihova ekonomska vrednost za celotno družbo 14 do 75 odstotkov višja od zdajšnje. Pravzaprav se zaradi človekovega vmešavanja vrednost ekosistema v povprečju zmanjša za polovico, preoblikovano okolje pa družbo vsako leto stane 200 milijard evrov. Ohranitev naravnih sistemov pa bi po drugi strani stala 36 milijard evrov. Raziskovalci pravijo, da so »blago in storitve« – ki bi jih v povračilo dobili v obliki hrane, vode, zraka, zavetja, goriva, oblačil, zdravil ter zaščite pred nevihtami in poplavami – vredni najmanj 3,4 bilijona evrov, kar je stokrat več, kakor bi znašali stroški, poroča londonski časopis The Guardian. Vodja raziskave, Dr. Andrew Balmford s cambriške univerze v Angliji, je dejal: »Gledano s finančnega vidika je to popolni nesmisel. Pričakovali smo sicer, da bodo številke govorile v prid ohranitvi okolij, vendar nismo pričakovali, da bo to tako zelo očitno.«

Na žalost je bilo 11,4 odstotka svetovnih naravnih okolij celo po svetovnem vrhu, ki je bil leta 1992 v Riu de Janeiru, preurejenih predvsem zato, ker se ljudje ne zavedajo, kaj s tem izgubljajo, in ker jih k temu žene kratkoročni finančni dobiček. Tudi deset let kasneje niso udeleženci svetovnega vrha za okolju prijazen razvoj v Johannesburgu ponudili nobenih jasnih rešitev te dileme. Doktor Balmford je takole izrazil svojo zaskrbljenost: »Odkar sem kot otrok prvič slišal za besedo ‚ohranitev‘, je bila na zemlji izgubljena ena tretjina divjine. Zaradi tega ponoči ne morem spati.«

Bralce Biblije pa lahko pomiri Stvarnikova obljuba iz Razodetja 11:18. Tam piše, da bo Stvarnik kmalu ‚pogubil tiste, ki pogubljajo zemljo‘. Naravni ekosistemi našega planeta bodo takrat obnovljeni v večno korist vsega človeštva.