Concorde in njegov zadnji let

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ FRANCIJE

Po 27 letih letenja se je concorde, »edino nadzvočno potniško letalo na svetu«, upokojil. V oktobru 2003 je letalska družba British Airways umaknila iz komercialnega prometa zadnjega od svojih sedmih concordov zaradi, kot sami pravijo, vse višjih stroškov in vedno manjšega povpraševanja potnikov. Edina druga letalska družba, ki je letela s concordi, Air France – v svoji floti je imela pet takšnih letal z značilnim deltastim krilom – je polete ukinila pet mesecev prej.

Tako se je končalo še eno poglavje v zgodovini letalstva, ki se je začelo leta 1962, ko so pri razvijanju nadzvočnega letala za velike razdalje združili svoje moči britanski in francoski inženirji. Prototipni letali sta prvič poleteli leta 1969, komercialni prevoz potnikov z nadzvočnim letalom pa je zaživel januarja 1976 s poletoma v Bahrajn in Rio de Janeiro.

 Tehnično je bil concorde morda res uspešnica, toda komercialno je bil polomija. Zaradi naftnih kriz v 1970-ih je bilo težko mirno pogoltniti vedno višje stroške porabe, saj letalo požre več kot 25.600 litrov goriva na uro – kar pride na potnika trikrat več kot pri običajnem letalu. Concorda je oviralo tudi to, da je s polnim rezervoarjem lahko preletel samo 6500 kilometrov in da je imel prostor samo za 100 potnikov. Zato za letalske družbe ni bil najbolj ekonomičen. Pri širitvi ga je oviralo tudi to, da so mu že na samem začetku nasprotovali v Združenih državah, saj so bili zaskrbljeni zaradi hrupa.

Druga težava je bila cena. Vozovnice so stale na tisoče evrov. Polet s concordom si je zato lahko privoščilo sorazmerno malo potnikov. Zaradi svojega razkošnega menija, na katerem so bili med drugim šampanjec, gosja pašteta in kaviar, je bil polet »najlepše, kar je človek lahko doživel na potovanju,« je izjavil neki poslovnež. »Poskrbeli so za največje razkošje, to je čas. Let ni ravno najbolj udoben. Vsekakor pa si se počutil najbolj neverjetno.«

Hitrejši od sonca?

Concorde je v svoji karieri prepeljal skoraj štiri milijone potnikov – kar sploh ni tako veliko, če upoštevamo, da vsi boeingi 747 na svetu prepeljejo toliko potnikov le v nekaj tednih. Zakaj je bil torej concorde nekaj izjemnega?

Upoštevajte naslednje: concorde je letel na višini več kot 18.000 metrov z optimalno hitrostjo 2150 kilometrov na uro, kar je dvakrat hitreje od zvoka. Pri takšni hitrosti letenja se je zaradi visoke temperature, ki jo je povzročilo trenje, 62-metrsko letalo v resnici podaljšalo za 24 centimetrov. Reden let s concordom je iz Pariza v New York trajal samo 3 ure in 55 minut, kar je skoraj polovico manj kot polet z navadnim letalom. Ker je bil let tako hiter, so potniki, ki so leteli na zahod, zaradi časovne razlike v New Yorku pristali po krajevnem času, ki je bil pred časom odhoda v Parizu.

Concordovo kariero je zaznamovala samo ena usodna nesreča. Air Franceovo letalo je 25. julija 2000 takoj po vzletu s pariškega letališča Charles de Gaulle strmoglavilo. Umrlo je 113 ljudi, med drugim tudi 4 na tleh. Po različnih varnostnih prilagoditvah so se poleti s concordom čez leto dni nadaljevali. Vendar nazadnje je imela poslednjo besedo ekonomičnost.

Concorde, ki ni imel ne tekmeca ne naslednika, bo zaslužen pokoj preživel v muzejih letalstva po svetu. Jean-Cyril Spinetta, direktor družbe Air France, pravi: »Concorde ne bo nikoli zares nehal leteti, saj bo v domišljiji ljudi živel naprej.«

[Slike na strani 26]

Zgoraj: Postregli so s šampanjcem

Na sredini: Pilot v kokpitu

Spodaj: Prototip concorda, Francija, 1968

[Vir slike]

Vse fotografije razen prototipa: NewsCast; prototip: AFP/Getty Images