Kje lahko najdete odgovore?

ALI ste že malce siti neskončnih razprav na temo evolucija proti ustvaritvi? Če ste, niste edini.

Navsezadnje je na eni strani nekaj znanstvenikov in izobražencev, ki pogosto uporabljajo zelo strokovni jezik in vztrajajo pri tem, da morate, če ste izobraženi in inteligentni, teorijo o evoluciji sprejeti za dejstvo. Na drugi strani pa je nekaj podobno prevzetnih pobožnih ljudi, ki s čustveno nabito retoriko želijo povedati, da se morate kot pravi vernik strinjati z njihovo razlago kreacionizma.

Takšni skrajni gledišči odvračata mnoge razumne ljudi. Vprašanje o obstoju Boga si zasluži več od domišljavih in dogmatičnih trditev. Ne pozabite, da pri tem vprašanju ne gre le za razpravo ali teoretiziranje? Vpletena dejstva lahko vplivajo na vaše življenje in prihodnost.

Običajen problem znanstvenikov

Kot lahko vidimo, obstaja kar nekaj uglednih, izobraženih znanstvenikov, ki pravijo, da dokazi kažejo na obstoj Načrtovalca oziroma Stvarnika. Nekateri gredo še dlje. Dvomijo o znanstveni integriteti svojih sodelavcev, ki dogmatično zavračajo obstoj Boga.

Geofizik John R. Baumgardner denimo pravi: »Kako lahko znanstvenik, ki je vsaj malo pošten, glede na tako zelo majhne verjetnosti, poudarja, da je naključje razlaga za zapletenost, vidno v živih sistemih? Človek, ki to dela in se povsem zaveda teh verjetnosti, po moje resno krši znanstveno integriteto.«

Ugledni fizik Richard Feynman je opozoril še na eno značilnost znanstvene integritete. V govoru ob podelitvi diplom je govoril o »določni, posebni vrsti integritete«. Dejal je, da v to spada »krepko zavihati rokave, da bi pokazal, da si morda v zmoti«. Rekel je še, da so »kot znanstveniki vsekakor najprej odgovorni drugim znanstvenikom, pa tudi laikom«, da jim priznajo svojo napako.

Kako pogosto slišimo, da bi evolucionisti pri svojih teorijah uporabili fraze, kot je »morda v zmoti«? Na žalost je videti, da jim primanjkuje takšne skromnosti. Pravzaprav bi skromnost in integriteta morali več znanstvenikov navesti na priznanje, da je znanost, ki je omejena na preučevanje vsega fizičnega okoli nas, slabo opremljena za to, da bi odgovorila na vprašanja o obstoju Stvarnika. Kaj pa verski voditelji, ki zagovarjajo kreacionizem?

Običajen problem verskih voditeljev

Tudi verskim voditeljem primanjkuje skromnosti in integritete oziroma značajnosti. Navsezadnje, kje je značajnost, ko trdijo, da Biblija uči to, česar ne uči? Kje je skromnost, ko dajejo osebna gledišča in priljubljene tradicije pred Biblijo? Natanko to so naredili mnogi kreacionisti.

Kreacionisti denimo pogosto pravijo, da je bilo celotno stvarstvo ustvarjeno v šestih dobesednih 24-urnih dnevih pred približno 6000 leti. S takšnim poučevanjem napačno predstavljajo Biblijo, ki pravi, da je Bog »v začetku« – ob nekem nedoločenem času, preden so se pričeli bolj določni ustvarjalni »dnevi« – ustvaril nebesa in zemljo. (1. Mojzesova 1:1) Pomenljiva je pripoved iz Prve Mojzesove knjige, ki kaže, da se izraz »dan« uporablja vsestransko. V Prvi Mojzesovi knjigi 2:4, SSP, se o celotnem obdobju šestih dni, ki so opisani v prvem poglavju, govori, kot da bi bili samo en dan. Logično je, da to niso bili dobesedni 24-urni dnevi, ampak dolga časovna obdobja. Vsako od teh obdobij je očitno trajalo tisoče let.

Vse prepogosto so tudi verski učitelji, ko govorijo o veri, v zmoti. Nekateri, kot je videti, predlagajo, da k veri spada trdno prepričanje o nečem, za kar ni jasnih dokazov. Mnogim razmišljajočim ljudem se to zdi bolj lahkovernost. Po Bibliji je vera definirana povsem drugače: »Vera pa je trdno pričakovanje tistega, kar upamo, uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo.« (Hebrejcem 11:1) Zato pristna vera ni lahkovernost. Temelji na trdnih dokazih, razumnih zagotovilih.

Na kakšnih dokazih potem temelji vera v Boga? Obstajata dva skupka dokazov in oba sta prepričljiva.

Pretehtati dokaze

Apostol Pavel je bil spodbujen, da je napisal, da so Božje »nevidne lastnosti, tudi njegova večna moč in božanskost, [. . .] jasno razvidne od ustvaritve sveta naprej, saj jih je mogoče spoznati po stvareh, ki jih je naredil«. (Rimljanom 1:20, NW) Razumni možje in žene že tisoče let v naravi vidijo dokaze za obstoj Boga.

Kot smo videli, je lahko znanost pri tem koristno orodje. Več ko spoznamo o zapletenosti in redu v stvarstvu, več razlogov imamo, da smo prevzeti nad Tistim, ki je vse to naredil. Nekaterim znanstvenikom so takšni dokazi prepričljivi. Nedvomno bi rekli, da jim je znanost pomagala najti Boga. Drugih znanstvenikov pa, kot kaže, ne bo prepričalo še toliko dokazov. Kaj pa vas?

Če želite pretehtati dokaze o tem, vas spodbujamo, da to naredite. Knjiga Ali obstaja Stvarnik, ki mu je mar za vas? je napisana tako, da vam lahko pomaga pri iskanju teh pomembnih odgovorov. * Poleg tega vam bo pomagala pretehtati še drugi skupek dokazov za obstoj Boga: Biblijo.

Biblija je polna dokazov za to, da jo je navdihnila nadčloveška inteligenca. V njej je denimo veliko prerokb oziroma vnaprej napisane  zgodovine. Nekatere od njih opisujejo ravno današnje razmere! (Matevž 24:3, 6, 7; Lukež 21:10, 11; 2. Timoteju 3:1–5) Ljudje ne morejo zanesljivo napovedati prihodnosti. Kdo razen Boga lahko naredi kaj takšnega?

Biblija pa nam ne pomaga samo odgovoriti na vprašanje o obstoju Boga. Pouči nas tudi o njegovem osebnem imenu, opisuje njegovo osebnost in to, kako se je skozi leta zanimal za človeštvo. Odkriva tudi, kaj ima pripravljeno za nas. Na vseh teh področjih je znanost nemočna, da bi nam pomagala priti do odgovorov. Prav zares, človeška znanost nam ne more v življenje vnesti trajnega upanja. Niti ne more ponuditi primernih moralnih načel in vrednot.

Temelj za moralna načela in vrednote

Na žalost je videti, da znanstvena težnja, ki jo nekateri danes prakticirajo, spodkopava moralna načela, vrednote in merila. Biolog Richard Dawkins, ki zavrača zamisel o Bogu, je dejal: »V svetu naključnih fizikalnih sil in genetske reprodukcije nekateri ljudje trpijo, drugi imajo srečo, in tako pač je, čeprav ni pravično.« Ali ni to malce temačen pogled na svet? Ali se vam ne zdi, da človeška družba potrebuje moralni zakonik, po katerem se lepo vedenje nagradi, kaznuje pa prestopke?

To je bistvena razlika med biblijskim pogledom na človeštvo in ateističnim glediščem o evoluciji. Božja Beseda poudarja, da imajo ljudje posebno mesto v stvarstvu; evolucija pa namiguje, da so ljudje naključni rezultat slepih procesov v naravi. Biblija razlaga, da so ljudje ustvarjeni po podobi pravičnega in ljubečega Boga ter da so sposobni živeti krepostno in zadovoljno; evolucija pa, ki poudarja potrebo po preživetju, ne more pojasniti človeških lastnosti ljubezni in nesebičnosti.

Evolucija ne more ponuditi pravega upanja ali smisla. Biblija ponuja Stvarnikov veličastni namen za našo prihodnost. Stvarnik je jasno razložil svoj namen: ‚Dam vam prihodnost in upanje.‘ (Jeremija 29:11, SSP)

Spoznati Stvarnika

Modri psalmist je ganjen ponižno priznal: »Spoznajte, da je GOSPOD Bog, on nas je ustvaril, ne pa mi sebe.« (Psalm 100:3) Mnogim razmišljajočim ljudem je to skromno priznanje veliko bolj smiselno kakor sodobne teorije o tem, da je človeško življenje rezultat naključja.

Sodobna znanost včasih pospešuje arogantno zamisel, da bi človeško umovanje in spoznanje morala biti temeljno vodilo. Na žalost tudi organizirana religija pogosto naredi isto napako. Toda človeško spoznanje je omejeno in takšno bo tudi ostalo. Apostol Pavel je bil dober poznavalec duhovnih reči, vendar je ostal ponižen. Stvarno je izjavil: »Sedaj [. . .] vidimo nejasen obris v ogledalu [. . .]. Spoznanje, ki ga imam sedaj, je nepopolno.« (1. Korinčanom 13:12, The Jerusalem Bible)

Seveda pristna vera v Boga ni odvisna od sodobne znanosti. Vseeno pa lahko znanost opazovalcu, ki zna dobro presoditi, okrepi vero. Prava vera in duhovnost sta nujni za zadovoljno in srečno življenje. (Matevž 5:3, NW) Če uporabljate Biblijo za to, da bi pobliže spoznali Jehova ter njegov namen za človeštvo in zemljo, boste dobili temelj pravega smisla v življenju in trdno osnovo za upanje.

[Podčrtna opomba]

 [Okvir/slike na strani 9]

Kaj pravijo znanstveniki

Mnogi znanstveniki prostodušno trdijo, da verjamejo v Stvarnika. Čeprav imajo nekateri nedoločne in nejasne zamisli o Bogu, se kljub temu strinjajo, da dokazi kažejo na inteligentnega Oblikovalca. Razmislite o naslednjih komentarjih:

»Kot znanstvenik opazujem svet okoli sebe in mehanizme, ki so tako presenetljivo kompleksni, in moram skleniti, da je za takšnim zapletenim redom inteligentno oblikovanje.« (ANDREW MCINTOSH, MATEMATIK, WALES, VELIKA BRITANIJA)

»Kompleksnost narave jasno kaže na Stvarnika. V vsakem biološkem in fizikalnem sistemu je, ko se ga enkrat razume, videti neverjetno kompleksnost.« (JOHN K. G. KRAMER, BIOKEMIK, KANADA)

»Red v živem svetu je zelo očiten. Vzpostavila ga je višja Sila, ki ji jaz pravim Bog. V tem vera soglaša z znanstveno resnico. Sploh ji ne nasprotuje, ampak jo dopolnjuje in nam omogoča, da vesolje lažje razumemo.« (JEAN DORST, BIOLOG, FRANCIJA)

»Vesolja in človeškega življenja si ne morem predstavljati brez inteligentnega začetka, brez vira duhovne ‚topline‘, ki je za snovnostjo in njenimi zakoni.« (ANDREJ DIMITRIJEVIČ SAHAROV, JEDRSKI FIZIK, RUSIJA)

»Vsaka žival je na neki način edinstveno oblikovana, da ustreza svojemu okolju, in veliko raje kompleksnost oblikovanja pripišem Stvarniku kakor pa naključnim evolucijskim silam.« (BOB HOSKEN, BIOKEMIK, AVSTRALIJA)

[Okvir/slike na strani 10]

Strokovno mnenje o 1. Mojzesovi knjigi

Gerald Schroeder, nekdanji profesor jedrske fizike, piše: »Biblija v enaintridesetih vrsticah in z nekaj sto besedami povzema dogodke, ki so se odvijali skozi šestnajst milijard let. To so dogodki, o katerih so znanstveniki zapisali dobesedno na milijone besed. Celotni razvoj živalskega življenja je povzet v osmih biblijskih stavkih. Glede na jedrnatost biblijskega poročila je med trditvami in časovno usklajenostjo v Prvi Mojzesovi knjigi ter med odkritji sodobne znanosti izredna skladnost. Še posebej lahko temu pritrdimo, ko dojamemo, da je bila vsa pri tem uporabljena biblijska razlaga zapisana pred stoletji, celo tisočletji in zato nanjo nikakor niso mogla vplivati odkritja sodobne znanosti. Ravno sodobna znanost je tista, ki se mora prilagoditi biblijskemu zapisu o našem nastanku.« (THE SCIENCE OF GOD—THE CONVERGENCE OF SCIENTIFIC AND BIBLICAL WISDOM)

[Slike]

Biblija opisuje šest ustvarjalnih obdobij

[Slika na strani 12]

V Bibliji so trdni dokazi za to, da je navdihnjena od Boga