Pogled v svet

Kontrola rojstev – dilema živalskih vrtov

»Noben živalski vrt danes ne more brez kontracepcije,« pravi Henning Wiesner, vodilni zoolog v münchenskem živalskem vrtu Hellabrunn. V živalskih vrtovih se živali zelo hitro razmnožujejo, njihovi mladiči lepo rastejo in živijo dlje kot tisti v divjini. Toda živalski vrtovi imajo omejen prostor. Zato morajo v njih nadzorovati razmnoževanje s sredstvi za preprečitev brejosti. Vendar »je kontrola rojstev v živalskih vrtovih ovirana. Živali teh sredstev ne marajo preveč,« piše v nemški revij Focus. Denimo medvedje izvohajo tablete, ki so skrite v hrani, in jih odstranijo. Kontracepcijske tablete utegnejo tudi škoditi zdravju, saj lahko pri nekaterih živalih povzročijo raka na seskih. Drugi možnosti sta kastracija in sterilizacija, toda to prinaša nove težave. Ena od teh je, da imata ta posega trajne posledice, v prihodnosti pa se morda pojavi potreba po potomcih. Druga pa je ta, da skopljene živali ne proizvajajo več spolnih hormonov, kar je sprememba, ki lahko škodi njihovemu položaju med živalmi njihove vrste. Dodatna možnost je, da se neželene mladiče usmrti – to pa ni všeč mnogim ljubiteljem živali in skupinam za zaščito živali. Živalski vrtovi so res v pravi dilemi.

 Elektronske smeti

Kanadčani so leta 2002 odvrgli okoli 155.000 ton elektronskih smeti, ki jim pravijo e-smeti, komentira kanadski časopis National Post. Po poročilu Environment Canada so Kanadčani odvrgli »približno dva milijona televizijskih sprejemnikov, 1,1 milijona videorekorderjev in 348.000 predvajalnikov zgoščenk – večina tega naj bi zastarela že po samo nekaj letih uporabe«. Elektronska oprema »se pogosto zavrže zato, ker več ne zadovoljuje uporabnikovih potreb, in ne zato, ker je pokvarjena«, piše v poročilu. Veliko teh smeti je lahko nevarnih. Na primer v enem televizijskem sprejemniku »je lahko do dva kilograma svinca«, piše v Postu. In živo srebro, ki je v nekaterih monitorjih, sedaj onesnažuje odlagališča odpadkov. Environment Canada svari, da se bo do leta 2010 količina e-smeti ob sedanji stopnji odlaganja podvojila.

Mravlje in antibiotiki

»Znanstveniki so ugotovili, da nekatere mravlje za prehranjevanje svojega podmladka gojijo gobe, pri tem pa celo uporabljajo antibiotike kot nekakšne ‚pesticide‘, da bi te gobe zaščitile,« piše v mednarodni izdaji The Miami Heralda. Te mravlje, ki se imenujejo krojaške mravlje, presajajo, obrezujejo in plejejo svoje posevke, podobno kot to dela kmet. Antibiotik, ki mravljam pridelek varuje pred škodljivo plesnijo, izdela bakterija, ki spada v družino streptomicet in živi na mravljini povrhnjici. Ted Schultz, strokovnjak za žuželke v Narodnem naravoslovnem muzeju v Washingtonu, opaža, da krojaške mravlje že dolgo uspešno uporabljajo enak antibiotik, medtem ko morajo ljudje nenehno odkrivati nove antibiotike, da bi premagali na zdravila odporne mikrobe. Poznavanje skrivnosti mravelj »bi lahko bilo neposredno povezano s človeškim preživetjem«, pravi Schultz.

Sladkorna bolezen – svetovna nevarnost

Svet gre proti »eni največjih zdravstvenih katastrof«, kar jih je kdaj bilo, saj je porast sladkorne bolezni alarmanten, svari britanski profesor sir George Alberti, predsednik Mednarodne diabetične federacije (IDF). Po podatkih IDF-ja ima po svetu več kot 300 milijonov ljudi težave s presnavljanjem glukoze, kar pogosto vodi do sladkorne bolezni, poroča britanski časopis Guardian. Sladkorna bolezen tipa 2, ki je nekdaj prizadela predvsem starejše ljudi, sedaj vpliva tudi na zdravje britanskih mladih, ki se zaradi nekakovostne hrane in premalo gibanja redijo. »Najbolj žalostno pa je to, da je večino [sladkorne bolezni in njenih posledic] mogoče preprečiti s pravim življenjskim slogom,« pravi Alberti. Tudi države v razvoju lahko doživijo hiter porast sladkorne bolezni, saj privzemajo »nezdrav način prehranjevanja in življenjski slog bogatega sveta«, komentira The Guardian.

Italijanska družina se spreminja

V Italiji se je med letoma 1995 in 2001 število neporočenih parov, ki živijo skupaj, skoraj podvojilo, število tistih, ki so se poročili, se je zmanjšalo, število tistih, ki živijo sami, pa povečalo. Te ugotovitve, ki so bile objavljene v časopisu La Repubblica, temeljijo na podatkih, ki jih je zbral Italijanski državni inštitut za statistiko (ISTAT). V istem obdobju se je velikost povprečne družine zmanjšala na samo 2,6 člana. Po podatkih ISTAT-a se veliko parov odloči, da bodo za »poskusno obdobje« živeli skupaj, z možnostjo poroke.

Sovini izredni čuti

Sove imajo zaradi velikih oči in binokularnega vida »najostrejši nočni vid v živalskem kraljestvu«, poroča revija Australian Geographic. Mnoge od njih tudi »lahko zaznajo 10-krat nižji zvok od tega, ki ga še zazna človek«. Kaj pripomore k temu ostremu sluhu? V članku piše: »Različne vrste sov imajo, z nekaj odstopanji, nenavadno oblikovana ušesa: ena ušesna odprtina je višje od druge.« Zaradi tega sova lažje izsledi premikajoči se plen. Sovam rodu Tyto je v pomoč še nekaj, in sicer krožno ležeče obrazno perje. To jim pomaga, da lahko zbirajo zvoke in jih usmerjajo v uho. Tudi njihova podaljšana hrbtenjača, del možganov, ki je povezan s sluhom, je bolj zapletena kot pri drugih pticah.

Hepatitis, ki se mu je mogoče ogniti

Do večine »okužb s hepatitisom pride zaradi pomanjkljive higiene medicinskega osebja«, pravi poljski tednik Polityka. Na Poljskem je leta 1997 Državni inštitut za higieno poročal o 992 primerih okužb z virusom hepatitisa C, pet let kasneje pa je bilo okuženih 1892 ljudi. Pisec članka je razočaran zaradi sedanjega pomanjkanja dovoljenih cepiv proti tej bolezni. Profesor Andrzej Gładysz, državni svetovalec za infekcijske bolezni, pravi: »Ni pretirano reči, da imamo na Poljskem od 500.000 do 600.000 ljudi okuženih z virusom hepatitisa C.« In do večine teh infekcij »pride v ordinacijah zdravnikov ali zobozdravnikov«, pravi Jacek Juszczyk, s Klinike za infekcijske bolezni na Medicinski univerzi v Poznanu. Polityka sklene: »Ko smo v zdravnikovih rokah, bi radi, da so te dobre in čiste.«

Razraščanje barakarskih naselij

»Skoraj milijarda ljudi, 32 odstotkov prebivalcev svetovnih mest, živi v revnih mestnih predelih,« piše v El Universalu, časopisu Ciudad de Mexica. Raziskava Združenih narodov navaja Bogoto, Ciudad de Mexico, Havano, Quito in Rio de Janeiro kot mesta, kjer je vse več barakarskih naselij. Zaradi česa pride do tega? Poročilo ZN pripisuje širjenje barakarskih naselij v Bogoti »hitri rasti prebivalstva, množičnemu preseljevanju s podeželja in nasilju, zaradi katerega so se razselile celotne skupnosti«, piše v časopisu. Poleg tega je bilo leta 2000 v tem mestu 23 odstotkov zelo revnih ljudi, v primerjavi z 19,4 odstotka v letu 1994.