Zemljo je izmeril s palico

ALI ste že slišali za grškega matematika in astronoma Eratostena? Njegovo ime je verjetno najbolj znano med astronomi. Zakaj ga tako visoko cenijo?

Eratosten se je rodil okoli leta 276 pr. n. š. in se je nekaj časa šolal v Atenah v Grčiji. Dobršen del svojega življenja pa je preživel v Aleksandriji v Egiptu, ki je bil takrat pod grško oblastjo. Okoli leta 200 pr. n. š. se je Eratosten namenil, da bo določil Zemljine dimenzije s preprosto palico. ‚Nemogoče!‘ boste morda rekli. Kako je to naredil?

Ko je bil v mestu Siena (danes Asuan), je opazil, da je na prvi poletni dan opoldansko sonce točno nad njim. To je vedel, ker v globokih vodnjakih ni bilo sence, ko so žarki dosegli dno. Toda v Aleksandriji, ki je bila od Siene oddaljena 5000 stadijev * proti severu, se je na isti dan opoldan lahko videlo senco. In Eratostenu se je porodila zamisel.

Eratosten je uporabil gnomon, preprosto pokončno palico. Ko je bilo sonce opoldan nad glavo, je izmeril, kolikšen kot je imela senca, ki jo je metala palica v Aleksandriji. Izmeril je kot 7,2 stopinje glede na navpičnico.

Eratosten je verjel, da je Zemlja okrogla, in vedel je, da ima krog 360 stopinj. Zato je 360 delil s kotom, ki ga je izmeril, to je s 7,2. Rezultat? Izmerjeni kot je bil ena petdesetina polnega kroga. Nato je sklepal, da mora biti 5000 stadijev, razdalja od Siene do Aleksandrije, enako eni petdesetini Zemljinega obsega. In ko je pomnožil 50 s 5000, je prišel do številke 250.000 stadijev, kolikor naj bi bil obseg Zemlje.

Kako točna je bila njegova številka, če jo primerjamo z današnjimi izračuni? V današnjih merah je 250.000 stadijev nekako od 40.000 do 46.000 kilometrov. Z orbitalnim vesoljskim plovilom so astronomi izmerili, da je obseg Zemlje okoli polov 40.008 kilometrov. Tako se je Eratosten pred več kot 2000 leti neverjetno približal danes izmerjenemu obsegu. Točnost njegovega izračuna je še bolj osupljiva, če pomislimo, da si je pomagal le s palico in geometrijo! Danes astronomi takšno geometrijsko metodo uporabljajo kot osnovo za izračun razdalj zunaj našega Osončja.

Nekaterim se bo morda zdelo še posebej neverjetno to, da je Eratosten vedel, da je Zemlja okrogla. Nenazadnje so vse do pred nekaj stoletij celo nekateri učenjaki, ki so se ukvarjali z znanostjo, verjeli, da je ploščata. Stari Grki so na podlagi svojih znanstvenih opazovanj ugotovili, kakšne oblike je Zemlja. Toda kakih 500 let pred Eratostenom je bil neki hebrejski prerok navdihnjen, da zapiše: »On [Bog] je, ki stoluje nad zemlje okrožjem.« (Izaija 40:22, poudarili mi.) Izaija ni bil znanstvenik. Kako pa je vedel, da je Zemlja okrogla? Ta resnica mu je bila razodeta po Božjem navdihnjenju.

[Podčrtna opomba]

[Shema na strani 13]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Sončni žarek

Siena

7,2°

Aleksandrija

7,2°