»Mestni svet se ne bi smel  imeti za velikega brata«

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ KANADE

KANADSKA Listina o pravicah in svoboščinah ščiti svoboščine vseh državljanov Kanade. Svobodo govora, tiska in čaščenja zagotavlja ustava in se lahko uveljavlja na sodišču.

Ko so torej v mestu Blainville na severozahodu Montreala predlagali dopolnilo k lokalnemu predpisu, da bi prepovedali ‚verske obiske‘ po hišah brez dovoljenja, je to pritegnilo pozornost Jehovovih prič. Predlagano dopolnilo bi neposredno oviralo njihovo oznanjevanje po hišah. (Dejanja 20:20, 21) Zakaj je bilo to dopolnilo predlagano? Mestne oblasti so trdile, da se je veliko ljudi pritožilo nad obiski Jehovovih prič na domu. Vendar po podatkih policije v preteklih petih letih glede dejavnosti Jehovovih prič ni bilo niti ene same pritožbe!

Dopolnilo so kljub temu leta 1996 sprejeli. Odvetniki Jehovovih prič v Blainvillu so mestne oblasti opozorili, da bi bilo zaradi ustavnega zagotovila verske svobode protizakonito, če bi skušale s tem zakonom ovirati dejavnost Jehovovih prič. Oblasti pa tega opozorila niso upoštevale. Izdale so 17 pozivov na sodišče. Odvetniki Prič so se na to odzvali in vložili pritožbo, da bi mesto Blainville odvrnili od omejevanja verske svobode in svobode izražanja – pravic, ki pripadata vsem kanadskim državljanom.

Primer so 3. in 4. oktobra 2000 obravnavali na višjem sodišču v Quebecu pred sodnikom Jeanom Crépeaujem, ki je po temeljitem razmisleku presodil v korist Jehovovih prič. Sodnik Crépeau je priznal, »da [Priče] hodijo po sledeh prve krščanske občine, ko ljudi v svoji soseski obiskujejo na domovih, da bi jih spodbudili, naj ohranjajo visoka moralna merila in si krepijo duhovnost. [. . .] Obiski [Jehovovih prič] so krščanska dejavnost, ki koristi skupnosti. Prebivalce Blainvilla običajno obiščejo na vsake štiri mesece, da bi se z njimi pogovarjali o temah, ki so pozitivne in koristijo ljudem.« Sodnik Crépeau je v svoji razsodbi še rekel: »[Sodišče] razglaša, da Jehovovim pričam za njihovo oznanjevanje ni treba imeti dovoljenja.«

Mesto Blainville se je na to razsodbo pritožilo na prizivno sodišče v Quebecu. Pritožba je bila obravnavana 17. junija 2003, sodbo pa je prizivno sodišče izreklo 27. avgusta 2003, pri čemer je potrdilo sklep prejšnjega sodišča. Sklicevalo se je na kanadsko Listino o pravicah in svoboščinah, ki ščiti versko svobodo in v kateri je omenjena tudi pravica, da posameznik s poučevanjem in posredovanjem informacij izraža svoje versko prepričanje, ter pri tem izjavilo: »Sporni lokalni predpis zelo omejuje versko svobodo Jehovovih prič ter svobodo misli, verovanja, mnenja in izražanja prebivalcev Blainvilla [. . .] Dokazi potrjujejo, da se prebivalci Blainvilla niso pritoževali nad vsiljivostjo Jehovovih prič, temveč nad številnimi akviziterji in prodajalci od vrat do vrat. Nikakršnega nujnega in tehtnega razloga ni bilo, da bi se morali pravno vmešavati v versko prepričevanje po hišah. Povrhu vsega so bili ti ukrepi brezbrižno načrtovani in sprejeti v naglici brez vnaprejšnjega posvetovanja. So nesmiselni in pretirani, ko dozdevno varujejo zasebnost meščanov. [. . .] V svobodni in demokratični družbi se mestni svet ne bi smel imeti za Velikega brata in določati, koga lahko meščani zvečer ali ob koncu tedna sprejmejo v svoj dom. Višje sodišče je povsem ustrezno razglasilo, da sporni lokalni predpis nikakor ne velja za Jehovove priče.« *

Jehovove priče so veseli, da sta sodišči v Quebecu pri tem primeru upoštevali Listino o pravicah in zaščitili versko svobodo vseh prebivalcev Quebeca pred zahrbtnim zatiranjem.

[Podčrtna opomba]

[Zemljevid na strani 24]

(Lega besedila – glej publikacijo)

KANADA

Blainville

Montreal

ZDA

[Slika na strani 24]

Kanadska Listina o pravicah in svoboščinah ščiti pravice vseh državljanov Kanade

[Slike na strani 25]

Priče v Blainvillu lahko sedaj svobodno sodelujejo v javnem oznanjevanju. Vstavljena slika: shod v njihovi kraljestveni dvorani