Pogled v svet

Stopljen ledenik – zakladnica zgodovine

Ob topljenju ledenikov prihajajo na dan mnogi ostanki, ki zelo zanimajo zgodovinarje, piše v nemški reviji Der Spiegel. Leta 1999 je v kanadskem Skalnem gorovju takšen ledenik razkril Indijanca, ki je umrl pred 550 leti. Toda večina ostankov se najde v Alpah. Na primer nedavno so našli ostanke moškega, ki naj bi leta 1949 sramotno zapustil svoje dekle in nezakonskega otroka. V resnici pa je padel v razpoko. V njegovi torbi so našli zaročna prstana. Po besedah Haralda Stadlerja, vodje ledeniške arheologije na Innsbruški univerzi v Avstriji, vsak zgodovinar sanja o tem, da bi našel kaj, kar je povezano s Hanibalom, slovitim kartažanskim poveljnikom, ki je s 37 sloni prečkal Alpe. »Slonova kost bi bila senzacija,« je dejal.

 Najstniško hazardiranje

Po informacijah Mednarodnega središča za mladostniško hazardiranje na univerzi McGill »naj bi bila več kot polovica kanadskih mladih, starih od 12 do 17 let, sprostitveni hazarderji, od 10 do 15 % jih je v nevarnosti, da jim bo postalo hazardiranje resna težava, od 4 do 6 % pa naj bi bili ‚patološki hazarderji‘«, poroča torontski časopis National Post. Nekatere otroke hazardiranje pogosto pritegne že zelo zgodaj, ko v dar dobijo loterijske srečke ali ko stavijo po internetu. Zaradi tega, pravijo raziskovalci, sedaj več kanadskih najstnikov zapade v hazardiranje kakor v katero drugo zasvojljivo vedenje, na primer kajenje ali zlorabo drog. Prosvetni delavci upajo, da bodo programi za preprečevanje najstniškega hazardiranja na kanadskih srednjih šolah učinkovito zajezili ta problem.

Francijo zajel vročinski val

Temperature v Franciji so bile v prvih 12 dneh avgusta 2003 do sedaj najvišje. Odkar se je leta 1873 pričela voditi evidenca o temperaturah, Pariz še nikoli ni imel tako vročega poletja. »Po podatkih [francoske meteorološke službe] je ta vročinski val s svojo močjo in trajanjem prekosil vse dotedanje težave z vročino v Parizu,« poroča revija o naravi Terre sauvage. V samo dveh mesecih se je neki ledenik v Pirenejih na francoski južni meji znižal za skoraj 50 metrov. »V 150 letih se je celotno področje pirenejskih ledenikov s 25 oziroma 30 kvadratnih kilometrov zmanjšalo na 5 kvadratnih kilometrov,« je dejal glaciolog Pierre René. Ali je to dokaz globalnega segrevanja? Strokovnjaki si niso edini. Vendar nekateri meteorologi menijo, da bodo v prihajajočih letih vročinski vali najverjetneje postali običajnejši pojav, kar je zaskrbljujoče glede na dejstvo, da je v Franciji tropska vročina lansko poletje po ocenah terjala skoraj 15.000 smrtnih žrtev.

Depresija moških

»Za depresijo velja eden najbolj žalostnih prastarih mitov, da je to povečini ‚motnja žensk‘, pred katero so ‚pravi moški‘ genetsko obvarovani,« piše v johannesburškem časopisu The Star. »Strokovnjaki pravijo, da pri moških depresija ostaja skrita, ker manjkrat obiščejo zdravnika kakor ženske, imajo manj možnosti, da bi govorili o svojih težavah,« in so manj sposobni »razpravljati o čustvenih stiskah«. Zato zdravniki bolje poznajo simptome, ki so običajni pri depresijah žensk. »Pri ženskah,« je razloženo v JAMI, »se depresija kaže precej drugače kot pri moških.« Kateri so nekateri simptomi, običajni za depresijo pri moških? Jeza, utrujenost, razdražljivost, nasilnost, manjša delovna storilnost in težnja k temu, da se bolnik osami od svojih bližnjih in prijateljev. »Depresije ne spremlja vedno žalost, zlasti ne pri moških,« še piše v južnoafriški izdaji Reader’s Digesta.

Katoliški duhovniki in poznavanje Biblije

»Kako dobro duhovniki poznajo Biblijo?« To vprašanje je postavil Andrea Fontana, ki je tudi sam duhovnik in direktor Torinskega škofijskega urada za katehezo. Fontana, ki je o tem pisal v italijanskem katoliškem časopisu Avvenire, je dejal, da mu je to vprašanje prišlo na misel, ko »je [k njemu] pristopil neki laik in ga vprašal, ali ima škofija kakšne tečaje za preučevanje Biblije«. V župniji tega laika »se Svetega pisma ni nikoli omenjalo«. V odgovor na to je Fontana napisal: »Res, po končani teološki šoli na žalost samo še nekateri [duhovniki] preučujejo Biblijo. [. . .] Nedeljske pridige so pogosto edina priložnost, da lahko mnogi župljani slišijo kaj iz Biblije in da jim ta knjiga postane domača.« Ta laik je dejal, da »se je povezal z Jehovovimi pričami, da bi spoznal kaj več«.

Težave zaradi debelosti

V Ameriki je vse več debelih ljudi. Po ocenah Ameriških centrov za nadzorovanje in preprečevanje bolezni se je število predebelih odraslih Američanov z 12,5 odstotka prebivalstva v letu 1991 dvignilo na 20 odstotkov v letu 2003. Ta porast je vplival na številne posle. »Podobno kot letalska industrija, ki so jo maja [2003] posvarili, da so potniki težji kakor nekdaj in da naj prilagodi splošno oceno teže potnikov, tudi pogrebni zavodi prilagajajo svojo opremo za vse obilnejše Američane,« piše v The New York Timesu. Medtem ko je standardna krsta široka 61 centimetrov, so sedaj na voljo takšne, ki v širino merijo do 124 centimetrov in so ustrezno ojačane. Povečati so morali tudi »grobnice, grobove, mrliške vozove in celo standardizirane žlice na sprednjem delu bagrov, ki jih pogrebni zavodi rabijo za izkopavanje grobov«. »Ljudje postajajo vse težji in umirajo vse težji, zato se morajo podjetja prilagoditi tem razmeram,« pravi Allen Steadham, izvršilni direktor, ki se zavzema za pravice debelih ljudi.

»Mrtvo morje umira«

»Mrtvo morje umira in samo večji tehnični poseg ga lahko reši,« piše v poročilu Associated Pressa. Mrtvo morje (tako se imenuje, ker v njem zaradi visoke vsebnosti soli ne more živeti nobena žival) je najnižja točka na zemlji, in sicer je 400 metrov pod morsko gladino. »Tisoče let je ravnovesje [med močnim izhlapevanjem in pritekajočo vodo] vzdrževal edini vir vode Mrtvega morja, reka Jordan,« piše v članku. »V zadnjih desetletjih pa sta tako Izrael kot Jordanija pričela črpati vodo iz Jordana, da bi namakala velike kmetijske površine ob rečni ožini, ki ločuje državi, in tako Mrtvemu morju odvzemata vodo, ki jo sicer nujno potrebuje, da lahko nadomesti izhlapelo vodo.« Če se ne bo ukrepalo, piše v izraelski študiji, se bo gladina vode vztrajno nižala, letno do enega metra, kar bo imelo uničujoče posledice za okoliško zemljo, pa tudi za živali in rastline. Petletna suša še slabša že tako katastrofalne razmere Mrtvega morja.