Ko skrb za videz preraste v obsedenost

VEČINA med nami ob tem, ko se ogleduje v ogledalu, opazi dele telesa, za katere meni, da bi bili lahko lepši. Zato si popravimo oblačilo ali lase oziroma se malce naličimo in šele nato zakorakamo v nov dan. Takšna skrb za videz je normalna in primerna. Vendar gredo nekateri ljudje, kar se tiče skrbi za videz, v skrajnosti, zaradi česar zapadejo v stanje, ki se imenuje telesna dizmorfna motnja oziroma TDM.

The Merck Manual of Diagnosis and Therapy definira TDM kot »preobremenjenost s kako pomanjkljivostjo v videzu, kar človeka pahne v precejšnjo stisko oziroma ga omejuje pri družabnih dejavnostih in v poklicnem življenju, pa tudi na drugih pomembnih življenjskih področjih«. * Oboleli si morda domišljajo, da imajo določeno pomanjkljivost oziroma napihujejo kako majhno telesno napako. Sami sebi se zdijo grdi.

Profesor J. Kevin Thompson z Univerze v Južni Floridi (ZDA) pravi, da je TDM najbrž redek in da »morda prizadene od 1,0 do 2,0 % splošne populacije in od 10 do 15 % psihičnih bolnikov, ki se zdravijo ambulantno«. Vendar še dodaja: »Nekateri raziskovalci menijo, da število obolelih narašča, ker se izboljšujejo metode odkrivanja bolezni in ker družba postaja vse bolj obsedena z videzom.« Čeprav za to boleznijo lahko zbolijo ljudje vseh starosti, se običajno razvije v najstniških letih. Kar pa se tiče odraslih, je videti, da prizadene enako moške kot ženske. To je povsem v nasprotju z motnjami hranjenja, ki so daleč bolj razširjene med ženskami.

Bolestna preobremenjenost z videzom, ki je značilna za bolnike s TDM, ljudi običajno navede na to, da se zelo pogosto ogledujejo v ogledalu in se v nekaterih primerih celo povsem osamijo.  Kar je še hujše, »mora morda človek, ki je v stiski zaradi motnje in ne more živeti normalno, večkrat na zdravljenje v bolnišnico, utegnejo pa ga tudi prežemati samomorilske misli«, piše v Merck Manual. Nič presenetljivega ni, da nekateri bolniki iščejo pomoč pri lepotnih kirurgih. »To jim ponavadi odsvetujem,« pravi dr. Katharine Phillips, ki je napisala knjigo o TDM. »Po operaciji namreč ni več poti nazaj«, pojasnjuje, »in večina ljudi, ki trpi za TDM, z operacijo tako ali tako ni zadovoljna.« *

Včasih se TDM pokaže že v rani mladosti. Neki šestletnik, o katerem poroča George Street Journal *, »je bil prepričan, da ima rumene zobe, ‚prevelik‘ trebuh in neprimerno pričesko. Teh njegovih ‚pomanjkljivosti‘ ni opazil nihče drug. Vsako jutro si je s krtačo česal lase skoraj eno uro. Če mu ni uspelo, da bi bila njegova pričeska ‚primerna‘, si je glavo zmočil in znova začel svoj obred česanja. Zaradi tega je pogosto zamudil pouk.« Nekoč je ob prihodu v zdravnikovo ordinacijo celo počepnil, da bi v kromiranem delu stola preveril svoj videz.

Ne dopustite, da svet narekuje vašo zunanjo podobo

Vabljive revije, časopisi in televizijsko oglaševanje ljudi bombardirajo s podobami idealnega telesa. Oglaševalska logika je preprosta: določeno podobo je treba predstaviti kot merilo in ljudje bodo trošili svoj težko prisluženi denar, da bi to merilo dosegli. Temu dodajmo še malo pritiska vrstnikov in morda nekaj nepremišljenih pripomb družine ali prijateljev in nič čudnega ni, da nekateri ljudje začnejo gledati neuravnovešeno na svoj videz. * Seveda je takšno neuravnovešeno stališče lahko nekaj povsem drugega kakor obsesivna psihična motnja.

Nenormalno in nestvarno je misliti, da drugim za vas ne bo mar, če ne boste videti privlačni in čedni. Ljudje si prijateljev ponavadi ne izbiramo glede na zunanjost. Res je, da je videz morda pomemben ob prvem stiku, vendar prijateljstvo dejansko temelji na osebnosti, moralnih merilih in vrednotah. V nekaterih pogledih je vsak od nas podoben knjigi. Ta ima lahko sicer platnice, ki pritegnejo pogled, toda če je vsebina dolgočasna, jo bodo bralci hitro odložili. Če pa je knjiga zanimiva, jo bodo ljudje prebrali neglede na platnice. Zakaj se ne bi torej osredinili na svoje lastnosti? Ravno k temu vas spodbuja Božja Beseda, Biblija. (Pregovori 11:22; Kološanom 3:8; 1. Petrov 3:3, 4)

Sicer pa poglejmo resnici v oči – naš videz se s staranjem spreminja. Kako žalostna prihodnost bi nas čakala, če bi bili naše življenje, prijateljstvo in sreča odvisni od mladostnega in lepega videza! Vendar je z nami lahko drugače. Kako je to mogoče?

Lepota, ki ne mine

V Pregovorih 16:31 piše: »Prelep venec je siva glava, ki se nahaja na potu pravičnosti.« Ljudje, ki se postarajo v Božji službi, ne postanejo za Boga Jehova in za vse, ki imajo enako stališče kot on, nič manj privlačni. Pravzaprav njihovo glavo zaradi dolgoletne gorečnosti in bogovdanosti krasi »prelep venec«. Takšni dragoceni posamezniki si zaslužijo, da jih imamo radi in jih zelo spoštujemo. (3. Mojzesova 19:32)

Še več, Jehova bo v obljubljenem prihajajočem novem svetu počasi odstranil posledice podedovanega greha, ki jih na sebi občutijo njegovi starejši in mlajši zvestovdani posamezniki. Z vsakim novim dnem bodo videli in čutili, kako se jim telo obnavlja, dokler navsezadnje ne bodo dosegli telesne popolnosti. (Job 33:25; Razodetje 21:3, 4) Kakšen čudovit obet je to! Ali bi bili radi med njimi? Če odgovarjate pritrdilno, potem se osredinjajte na lepoto, ki zares nekaj šteje, in ne dovolite, da bi vam puhlo in pogosto brezsrčno mišljenje tega sveta narekovalo, kako morate razmišljati. Tako boste precej srečnejši in veliko privlačnejši. (Pregovori 31:30)

[Podčrtne opombe]