Olimpijada se vrača domov

DO PONOVNEGA rojstva olimpijskih iger v sodobnem času je vodila lopata arheologov. Arheološke najdbe v staroveški Olimpiji v Grčiji so namreč spodbudile francoskega barona Pierra de Coubertina, da se je zavzel za oživitev iger. Tako je nastala novodobna olimpijada, ki je prvič potekala leta 1896 v Atenah.

V letih tik pred letom 2004 so pnevmatska kladiva in buldožerji utirali olimpijskim igram pot domov. Prestolnica Grčije je bila med posodabljanjem in pripravami na olimpijado videti kakor ogromno gradbišče.

Olimpijske igre 2004 z uradnim nazivom XXVIII. olimpijada bodo potekale v Atenah od 13. do 29. avgusta. V 28 športnih disciplinah se bo pomerilo kakih 10.000 športnikov iz 201 države, kar je rekordno število. Športne prireditve bodo potekale na 38 prizoriščih in se sklenile z več kot 300 slovesnimi podelitvami medalj. Navzočih bo okoli 21.500 predstavnikov javnih občil, vendar jih bo po številu preseglo kakih 55.000 marljivih varnostnikov.

Tek čez ovire

Atene so si dolgo srčno želele zvabiti olimpijske igre nazaj domov. Leto 1996 se je kot stoletnica novodobnih iger zdelo najprimernejše za vrnitev olimpijade v državo, kjer se je rodila.

Vendar je bilo potegovanje za olimpijske igre 1996 neuspešno. Mestu naj bi menda manjkala infrastruktura, nujno potrebna za dva zelo zahtevna tedna iger.

Zavrnitev je Grčijo in njeno prestolnico pognala v gibanje. Mesto je obljubilo, da bo izboljšalo razmere. Oboroženo z dobrimi nameni in nekaj trdnimi načrti se je leta 1997 zopet potegovalo za olimpijske igre, in sicer za leto 2004. Tokrat je uspelo.

Atene so se lotile preobrazbe. Želja po organiziranju iger je sprožila val do takrat nevidene dejavnosti in razvoja. Vsepovsod so bili delovni stroji, s katerimi so razrili tla, da bi izboljšali infrastrukturo, zgradili ceste  in prizorišča iger. Celo ob nevzdržno vročih koncih tedna sredi poletja je bilo mogoče videti bagre, žerjave in marljive delavce.

Marca 2001 je v Atenah pristalo prvo letalo na novem mednarodnem letališču, ki se je v svojem razredu uvrstilo v sam svetovni vrh. Poleg tega je bilo načrtovanih vsega skupaj 120 kilometrov novih cest, 90 kilometrov obstoječih cest pa je čakala obnova. V novi cestni sistem so, da bi razbremenili promet, vključili kakih 40 nadvozov. Odprli so nove linije podzemne železnice, v načrtu pa je bilo tudi dodatnih 24 kilometrov tramvajskih prog. Zato da bi preusmerili promet in zmanjšali onesnaževanje zraka, so zgradili 32 kilometrov dolgo primestno železnico s številnimi sodobnimi postajami.

Na kratko, Atene so se skušale v nekaj letih preobraziti v mesto z več zelenimi površinami, čistejšim okoljem in novim transportnim sistemom. Jacques Rogge, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), je dejal: »Ljudje, ki so poznali Atene pred igrami in jih bodo zopet videli po igrah, mesta sploh ne bodo prepoznali.«

 Maratonske priprave

Pred pričetkom olimpijskih iger so priprave potekale vse hitreje. Predsednik MOK-a je napredek pri gradnji in pripravah primerjal z grškim tradicionalnim plesom, sirtakijem. Napol za šalo napol zares je dejal: »Primerjal bi ga z glasbo – kakor je sirtaki. Začne se zelo počasi, nato gre vse hitreje in na koncu gre že tako hitro, da komaj dohajaš.«

V skladu s to trditvijo je v enem od severnih predmestij Aten skoraj iz nič zrasla olimpijska vas, ki je »hrbtenica celotnih priprav za olimpijado«. To naselje, kamor bodo med olimpijskimi igrami nastanili kakih 16.000 športnikov in članov ekip, je največji stanovanjski projekt, kar so se jih v Grčiji lotili. Po koncu iger pa bodo tukaj naselili okoli 10.000 mestnih prebivalcev.

Organizatorji niso zanemarili niti povezave med staroveško zgodovino in izročilom novodobnih iger. Tako bodo nekatere slovesnosti potekale v staroveški Olimpiji. Druga pomembna arheološka najdišča bodo na ogled med kulturnimi dogodki, ki bodo vzporedni z olimpijskimi igrami. Blizu kraja, kjer se je odvijala znamenita bitka pri Maratonu, so zgradili nov veslaški center. Maratonski tekači pa se bodo lahko pohvalili, da so pretekli prvotno progo. Organizatorji so namreč  izbrali isto pot, ki jo je, kot pravi legenda, leta 490 pr. n. š. ubral atenski vojak, ko je tekel iz Maratona do 42 kilometrov oddaljenih Aten, da bi objavil poraz Perzijcev.

In zlato gre . . .

Ob otvoritveni slovesnosti, ki se bo začela z ognjemetom, bo v središču pozornosti olimpijski stadion s 75.000 sedeži. Za mnoge je ta prenovljeni stadion »dragulj med dragulji« olimpijskih objektov v Atenah. Ta stadion je edinstven zaradi strehe, ki si jo je zamislil in načrtoval slavni španski arhitekt Santiago Calatrava.

Streha iz steklenih plošč, ki skupaj tehtajo 16.000 ton, je pravi čudež inženirstva in je oblikovana tako, da prekriva površino 10.000 kvadratnih metrov. Podpirata jo dva ogromna oboka, ki imata razpon 304 metre in sta visoka 80 metrov – to je skoraj dve tretjini sydneyjskega mostu Harbour Bridge v Avstraliji! Oboka tehtata vsak 9000 do 10.000 ton in sta narejena iz jeklenih cevi, ki so po besedah nekega gradbenega strokovnjaka »dovolj velike, da bi skoznje peljal avtobus«. Celotna streha naj bi bila še enkrat težja od Eifflovega stolpa v Parizu.

Zakaj je takšna gromozanska streha potrebna? Pomislite na hudo avgustovsko pripeko v Atenah! Steklene plošče imajo poseben premaz, ki odbija 60 odstotkov sončne svetlobe. So pa še drugi razlogi. Takšna oblika strehe naj bi bila znamenitost olimpijskih iger. »To je velika arhitekturna znamenitost in simbol atenskih olimpijskih iger,« je dejal nekdanji grški minister za kulturo Evangelos Venizelos.

Po sklepni slovesnosti bodo takšne znamenitosti spominjale ljudi na trdo delo, ki je bilo potrebno za pripravo tega nepozabnega dogodka. Atenčani upajo, da bo infrastruktura, ki so jo zgradili za olimpijado, pomagala izboljšati kakovost življenja v njihovem mestu. In kakor vedno bodo še naprej odločno in mirno stopali izzivom naproti – prav kakor pri sirtakiju.

[Okvir na strani 15]

Ideali na preizkušnji

Organizatorji olimpijskih iger radi poudarjajo ideale, povezane z igrami, kot so »plemenito tekmovanje, šport, mir, kultura in izobraževanje«. Druga stran medalje pa je povezana s politiko, z nacionalizmom, s trgovino in korupcijo.

Olimpijada že tradicionalno prinaša visoko televizijsko gledanost in donosne oglaševalske pakete, zaradi česar je sponzorstvo izjemna tržna priložnost. »Olimpijada je danes velik posel,« je dejal avstralski raziskovalec Murray Phillips, »in razlogi za številne odločitve so v preračunljivi trgovini.«

Drugi obsojajo zloglasni nacionalizem, ki se razgalja ob olimpijskih igrah. Čeprav si nekateri prizadevajo vpeljati olimpijski mir, to je prenehanje spopadov in vojn med olimpijskimi igrami, takšni ukrepi razen svojega simboličnega pomena ne bodo obrodili rezultatov, če se ne odstrani razlogov za spor. »Olimpijske igre so prizorišče politike sile,« je opazil profesor znanosti Brian Martin. Dodal je: »Na olimpijadi se tekmovanje med športniki sprevrže v tekmovanje med državami. Športniki ne morejo sodelovati, če njihova država ne sodeluje. Zmage posameznikov in ekip veljajo za nacionalne zmage, ki jih simbolizirajo zastave in himne [. . .]. [Olimpijada] je postala preprosto še eno prizorišče, na katerem se na tekmah nadaljuje nasilje med posamezniki in med državami v boju za moč in položaj. [. . .] Olimpijsko gibanje nima moči za uresničenje svojega prvotnega cilja – pospeševanje miru.«

[Slike na strani 15]

Olimpijski športni kompleks v Atenah

Dizajn medalj za leto 2004

[Vir slike]

Fotografija iz zraka: AP Photo/Thanassis Stavrakis; medalja: © ATHOC

[Slike na strani 16]

Atenska podzemna železnica

Atensko mednarodno letališče

[Vir slik]

© ATHOC

[Slike na strani 17]

Olimpijska vas med gradnjo

Jadralni center Agios Kosmas

[Vir slik]

© ATHOC/Photo: K. Vergas

[Slika na straneh 16, 17]

Streha olimpijskega stadiona med gradnjo

[Slika na strani 17]

Maketa končane strehe

[Vir slike]

© ATHOC

[Navedba vira slike na strani 14]

© ATHOC