Biblija v vsakdanjem jeziku
Biblija v vsakdanjem jeziku
»ČE VERJAMETE, da je Biblija beseda, ki jo je Bog dal človeštvu, potem to pomeni, da Bog z nami komunicira. [. . .] Če vera prežema vaše celotno življenje, bi morala biti [Biblija] napisana v vsakdanjem jeziku.« Tako je učenjak Alan S. Duthie napisal v svoji knjigi Bible Translations: And How to Choose Between Them.
Tisti, ki imajo Božjo Besedo radi, se s tem iz vsega srca strinjajo. Iskreno verjamejo, da je »vse Pismo [. . .] navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, opominjanje, popravljanje, za vzgajanje v pravičnosti«. (2. Timoteju 3:16) Biblija še zdaleč ni knjiga zastarelih verskih puhlic. Je »živa in ima močan vpliv« ter ponuja stvarne rešitve za vsakodnevne probleme. (Hebrejcem 4:12) Vendar da bi to sveto knjigo bralci razumeli in po njej ravnali, mora biti napisana v vsakdanjem jeziku. Navsezadnje tudi tako imenovana Nova zaveza ni bila napisana v klasični grščini, ki so jo uporabljali Platon in drugi filozofi, temveč v splošnosporazumevalni, vsakdanji grščini, imenovani koine. Biblija je bila torej napisana tako, da bi jo lahko brali in razumeli preprosti ljudje.
In prav s tem namenom je zadnja leta v raznih jezikih nastalo precej sodobnih prevodov. Večinoma so bili rezultati kar dobri. Ljudem na splošno je Sveto pismo postalo bolj dostopno. Vendar pa mnogi od teh novih prevodov še zdaleč niso nepristransko točni in dosledni. Nekateri na primer skušajo zasenčiti jasne biblijske nauke o stanju mrtvih, o tem, kaj človeška duša je, in o imenu pravega Boga.
Zato se tisti, ki imajo Božjo Besedo radi, veselijo, da je v slovenščini izšel prevod Svetega pisma Krščanski grški spisi – prevod novi svet. Jehovove priče so izid tega sodobnega prevoda objavili na območnem zborovanju »Hodimo z Bogom«, ki so ga imeli od 9. do 11. julija letos. Verski nauki niso imeli na ta prevod prav nobenega vpliva, zato je njegova točnost brez primere. Tako je sedaj globočina biblijskega razumevanja na voljo tudi tistim, ki starodavnih jezikov ne razumejo. Morda pa se sprašujete, kdo je za ta izredni prevod odgovoren.
Prevajalci, ki so oslavili Boga
Krščanski grški spisi – prevod novi svet je morda za Slovence res nekaj novega, vendar pa je ta prevod nastal že leta 1950. Takrat ga je v angleščini izdala Watch Tower Bible and Tract Society – mednarodna biblična družba, ki se že dolgo ukvarja z izdajanjem Biblij. Naslov tega novega prevoda, ki je pomenil pogumen odklon od tradicionalne delitve Biblije na »staro« in »novo« zavezo, je bila samo ena od mnogih značilnosti, zaradi katerih naj bi se prevod izkazal za nekaj edinstvenega. V angleškem Stražnem stolpu, 15. september 1950, je pisalo: »Možje, ki sestavljajo prevajalski odbor, so izrazili željo, [. . .] da ostanejo anonimni, še zlasti pa nočejo, da bi se njihova imena objavilo, niti v času njihovega življenja niti po smrti. Namen prevoda je oslaviti ime živega, resničnega Boga.«
Leta 1961 pa je izšla celotna Biblija v enem delu, namreč Sveto pismo – prevod novi svet. Čeprav so imena njegovih prevajalcev
vse do danes ostala anonimna, se o njihovih motivih ali globini njihove vdanosti ne more dvomiti. V predgovoru izdaje iz leta 1984 piše: »Prevajati Sveto pismo pomeni v drug jezik prenašati misli in besede Boga Jehova [. . .]. Prevajalci Svetega pisma, ki se bojijo in ljubijo njegovega Božanskega avtorja, čutijo, da so za to, da njegove misli in oznanila prenesejo, kolikor le morejo natančno, odgovorni še posebej Njemu.«Kljub dobrim namenom, ki so jih imeli člani odbora, pa se postavlja vprašanje, ali so bili za takšno delo tudi ustrezno usposobljeni. Nekateri nejevoljni učenjaki trdijo, da bi morali delo, katerega avtorji so anonimni in se tako ne ve, katere akademske naslove imajo, pri priči zavreči kot delo amaterjev. Vendar pa se takšnemu nerazumnemu stališču ne pridružujejo vsi učenjaki. Alan S. Duthie je napisal: »Ali nam to, da vemo, kdo so prevajalci oziroma izdajatelji določenega biblijskega prevoda, kaj pomaga pri odločanju o tem, ali je prevod dober ali slab? Ne ravno. Prav nič ne more nadomestiti tega, da preiščemo značilnosti vsakega prevoda zase.« *
Na tisoče bralcev je storilo prav to. Do danes je bilo po vsem svetu v celoti ali delno natisnjenih več kot 120 milijonov izvodov Prevoda novi svet v 46 jezikih. In kaj so mnogi bralci tega prevoda odkrili?
Prevod, ki posvečuje Božje ime
Po Matejevem evangeliju 6:9 je Jezus svoje učence učil moliti takole: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.« Vendar je Bog v večini prevodov le neko brezimno bitje, ki ga lahko prepoznamo samo po nazivu »Bog« ali »Gospod«. Prvotno pa ni bilo tako. Bog je v izvirnih Hebrejskih spisih skoraj 7000-krat jasno imenovan z osebnim imenom »Jehova«. (2. Mojzesova 6:2, 3; Psalm 83:18) Toda v letih za tem je Jude praznoveren strah navedel, da so Božje ime nehali uporabljati. In po smrti Jezusovih apostolov je to praznoverje okužilo tudi krščansko občino. (Primerjaj Apostolska dela 20:29, 30; 1. Timoteju 4:1.) Prepisovalci grških delov Svetega pisma so začeli Božje osebno ime Jehova nadomeščati z grškima besedama Kýrios, kar pomeni »Gospod«, in Theós, kar pomeni »Bog«.
Na srečo so prevajalci Prevoda novi svet ime Jehova pogumno vrnili v Krščanske grške spise (»Nova zaveza«), v katerih se to ime pojavi 237-krat. Tega niso naredili zaradi svoje muhavosti, temveč na podlagi temeljitega, skrbnega preučevanja. Za primer vzemimo Lukov evangelij 4:18, kjer so citirane besede iz Izaija 61:1. V izvirnem hebrejskem besedilu Izaijeve knjige ta vrstica vsebuje ime Jehova. * Zato je Lukov evangelij 4:18 po Prevodu novi svet ustrezno preveden takole: »Jehovov duh je nad menoj, ker me je pomazilil, da oznanim dobro novico revnim.«
Takšni prevodi prav tako pomagajo bralcem razlikovati med Bogom Jehovom in njegovim edinorojenim Sinom, Jezusom Kristusom. V večini prevodov, na primer, se Matejev evangelij 22:44 glasi takole: »Gospod je rekel mojemu Gospodu.« Toda kdo govori komu? Ta vrstica je pravzaprav citat iz Psalma 110:1, kjer je v izvirnem hebrejskem besedilu zapisano Božje ime. Zato se po Prevodu novi svet vrstica glasi takole: »Jehova je mojemu Gospodu rekel: ‚Sêdi na moji desni, dokler tvojih sovražnikov ne bom položil pod tvoje noge.‘« To, da dojamemo razliko, ki jo Sveto pismo dela med Bogom Jehovom in njegovim Sinom, ni samo stvar teorije. (Marko 13:32; Janez 8:17, 18; 14:28) To je nekaj, kar je bistveno za rešitev. V Apostolskih delih 2:21 piše: »Vsak, ki kliče Jehovovo ime, bo rešen.«
Točnost in jasnost
Prevod novi svet pa se odlikuje še po drugih edinstvenih značilnostih. Pri tem prevodu so za podlago večinoma uporabljali dobro prečiščeno Westcottovo in Hortovo grško temeljno besedilo. Nadvse skrbno
so si prizadevali, da bi izvirno grško besedilo prevedli kar najbolj točno in dobesedno v preprostem, sodobnem jeziku. S tem niso le ohranili precej duha in živopisnosti izvirnih biblijskih besedil, temveč so tudi zelo pripomogli k njihovemu razumevanju.Vzemimo za primer besedilo iz Pisma Rimljanom 13:1, kjer je apostol Pavel kristjane spodbujal, naj bodo ‚podrejeni višjim oblastem‘ oziroma svetnim vladam. Mnogi prevodi za te višje oblasti povedo, da so »postavljene od Boga« (Antonin Chraska; Slovenski standardni prevod). Nekateri vladarji so s takšnimi prevodi celo opravičevali svojo tiranijo. Toda po Prevodu novi svet, za katerega sta značilni dobesednost in točnost, se ta vrstica glasi takole: »Obstoječe oblasti so na svoje relativne položaje razpostavljene od Boga.« * Tako lahko ugotovimo, da Bog osebno ne izbira svetnih vladarjev, jim pa dovoljuje imeti relativno oblast v odnosu drug do drugega – toda še vedno so njemu podrejeni.
Avtorji Prevoda novi svet pa so si tudi zelo prizadevali, da bi ključne izraze prevajali kar najbolj dosledno. Vzemimo za primer grško besedo psyché, ki je povsod prevedena z »duša«. Zaradi tega lahko bralci hitro uvidijo, da duša, v nasprotju z verskimi teorijami, ni nesmrtna. Lahko je pokončana, lahko umre. (Matej 2:20, pdč. op.; Marko 3:4; Luka 6:9; 17:33)
Da bi bila Božja Beseda na voljo vsemu svetu
Ali so lahko bralci prepričani, da je slovenski prevod enako točen in dosleden, kot je angleški? Vsekakor, in to zato, ker prevajanje skrbno nadzoruje družba Watch Tower Society. Sprejeta je bila modra odločitev, da se bo Biblijo v druge jezike najbolje prevajalo timsko. Tako so bili v številnih deželah po svetu ustanovljeni timi za prevajanje Biblije. Na sedežu družbe Watch Tower Society v Brooklynu (New York) so ustanovili Oddelek za pomoč prevajalcem, ki naj bi zadovoljeval potrebe teh timov, odgovarjal na njihova vprašanja in zagotovil usklajenost Prevoda novi svet v posameznih jezikih. Pri Watch Tower Society so tudi razvili zelo učinkovit pripomoček, namreč računalniški sistem za pomoč prevajalcem Biblije. Seveda mora pri prevajanju še vedno veliko dela opraviti človek. Vendar pa je biblijskim prevajalskim timom zaradi računalnikov sedaj veliko lažje doseči vzvišeni cilj, namreč prevesti Prevod novi svet enako točno in dosledno, kot je preveden angleški prevod. Ta prevajalski sistem med drugim pokaže, kako je vsaka hebrejska in grška beseda prevedena v angleškem prevodu, kar je prevajalcem v veliko pomoč pri izbiri ustreznic v njihovem jeziku.
Uspešnost tega sistema je jasno vidna že samo s tem, da pogledamo rezultate. Spodbujamo vas, da Krščanske grške spise – prevod novi svet preiščete. Lahko ga dobite pri izdajateljih te revije. Uživali boste v številnih posebnostih tega prevoda, in te so: jasne, čitljive črke; živa pagina, s katero boste lahko znane vrstice hitreje poiskali; podrobni zemljevidi in zelo zanimivi dodatki. Najpomembnejše pa je, da lahko to Biblijo berete z zaupanjem, da so v njej zapisane Božje besede prevedene točno, in to v vsakdanjem jeziku.
[Podčrtne opombe]
^ odst. 9 Zanimivo je, da je na ovitku referenčne izdaje New American Standard Bible iz leta 1971 podobno pisalo: »Nismo se sklicevali na nobenega strokovnjaka, pa tudi nobenega priporočila nismo navedli, kajti prepričani smo, da se mora Božja Beseda priporočati sama.«
^ odst. 13 Res je, da so v tako imenovani Novi zavezi za osnovo hebrejskospisnih citatov imeli grški Septuagintin prevod. V kasnejših prepisih Septuaginte pa Božjega imena ni najti, zato mnogi učenjaki trdijo, da bi morali to ime izpustiti tudi v Krščanskih grških spisih. Vendar je ime Jehova v najstarejših razpoložljivih prepisih Septuaginte zapisano, in sicer v njegovi prvotni hebrejski obliki. To je tehten razlog, da se ime Jehova vrne v Grške spise.
^ odst. 17 Glej A Manual Greek Lexicon of the New Testament (G. Abbott-Smith) in A Greek-English Lexicon (Liddell in Scott). Glede na ta in druge zanesljive vire grški izraz dobesedno pomeni »postaviti v vrsto, razporediti«.
[Slika na strani 15]
Apostol Pavel in drugi biblijski pisci so pisali v vsakdanjem jeziku
[Slike na straneh 16, 17]
Značilnosti Prevoda novi svet:
Zaradi čitljivih črk je branje pravi užitek
Živa pagina pomaga hitreje najti znane biblijske vrstice
Nadvse skrbno so si prizadevali, da bi izvirno grško besedilo prevedli kar najbolj točno in dobesedno v preprostem, sodobnem jeziku
Podrobni zemljevidi pomagajo bralcem pri razumevanju biblijskega zemljepisa
[Vir slike]
By courtesy of the Director and University Librarian, The John Rylands University of Manchester
[Slika na strani 18]
Jasnost Prevoda novi svet je zelo koristna v krščanski službi oznanjevanja