Kako biti dober oče

ČLANEK, ki je izšel v reviji Economist in je govoril o slabšanju družinskega življenja, se je pričel z zanimivo izjavo: »Narediti otroke je lahko, ni pa lahko biti dober oče.«

V življenju je sicer mnogo reči, ki jih je težko narediti, toda ena najtežjih in tudi najpomembnejših je biti dober oče. Vsak oče bi si moral želeti biti dober oče, saj je od tega odvisna blaginja in sreča njegove družine.

Zakaj to ni lahko

Enostavno rečeno, glavni razlog, da ni lahko biti dober oče, je podedovana nepopolnost – obeh staršev in tudi njunih otrok. »Misel srca človekovega je huda od mladosti njegove,« piše v Bibliji. (1. Mojzesova 8:21) Zato je biblijski pisec priznal: »V grehu me je spočela mati moja.« (Psalm 51:5; Rimljanom 5:12) Nagnjenost k slabemu zaradi podedovanega greha pa je le ena od ovir za dobro očetovstvo.

Velika ovira je tudi ta svet oziroma stvarnost. Zakaj? Ker, kot pojasnjuje Biblija, »ves svet [. . .] leži v oblasti hudobnega«, ta pa je tisti, »ki se imenuje Hudič in Satan«. Biblija Satana imenuje tudi »bog te stvarnosti«. Zato ne presenečajo Jezusove besede, ko je dejal, da podobno kot on tudi njegovi sledilci »niso del sveta«. (1. Janezovo 5:19; Razodetje 12:9; 2. Korinčanom 4:4; Janez 17:16)

Za vsakega, ki želi biti dober oče, je nadvse pomembno, da se stalno zaveda svoje podedovane nepopolnosti, Satana Hudiča in tega sveta, ki je pod njegovo oblastjo. Te ovire niso namišljene. So resnične! Kje pa potem lahko človek izve, kako se z njimi spoprijeti in biti dober oče?

Zgledi Božje očetovske skrbi

Oče, ki želi premagati prej omenjene ovire, lahko najde pomoč v Bibliji. V njej je obilo čudovitih zgledov. Na najboljšega pa je pokazal Jezus, ko je svoje sledilce učil moliti: »Oče naš, ki si v nebesih.« Ko Biblija opisuje našega nebeškega Očeta, preprosto pravi: »Bog je ljubezen.« Kako bi se moral človeški oče odzvati na ta ljubeči zgled? »Posnemajte Boga,« je spodbujal apostol Pavel, »in živite v ljubezni.«  (Matej 6:9, 10; 1. Janezovo 4:8; Efežanom 5:1, 2)

Če ste oče, razmislite o tem, kaj se lahko naučite že iz enega primera tega, kako je Bog ravnal z Jezusom, svojim Sinom. V Matejevem evangeliju 3:17 piše, da se je ob Jezusovem krstu iz nebes slišal Božji glas: »To je moj Sin, moj ljubljeni, ki mi je v veselje.« Kaj se iz tega lahko naučimo?

Najprej pomislite, kako vpliva na otroka, kadar oče komu ponosno reče ‚To je moj sin‘ ali ‚To je moja hči‘. Otroci lepo napredujejo, če jim starši naklanjajo pozornost, še posebej, če jih znajo pohvaliti. Zaradi tega si verjetno želijo še bolj prizadevati, da bi si zaslužili pohvalo.

Bog je tudi izrazil, kaj čuti do Jezusa, ko ga je imenoval »ljubljeni«. Ta Očetov izraz naklonjenosti je moral Jezusu ogreti srce. Tudi vaši otroci bodo spodbujeni, če jim boste z besedami, kakor tudi s tem, da jim boste namenili čas, pozornost in skrb, pokazali, da jih imate zares radi.

Nazadnje pa je Bog svojemu Sinu rekel: »Ti si mi v veselje.« (Marko 1:11) Zelo pomembno je tudi to, da oče svojim otrokom pove, da je zadovoljen z njimi. Res je, da bo otrok pogosto naredil kaj narobe. Mi vsi kdaj naredimo kaj narobe. Toda ali kot oče iščete priložnosti, da bi pohvalili svoje otroke, kadar naredijo ali rečejo kaj hvalevrednega?

Jezus je od svojega nebeškega Očeta dobil dober pouk. Ko je bil na zemlji, je z besedo in zgledom pokazal, kako njegov Oče čuti do svojih zemeljskih otrok. (Janez 14:9) Jezus si je, celo ko je bil zaposlen in pod stresom, vzel čas, se usedel z otroki in se pogovarjal z njimi. »Pustite otročičem, naj pridejo k meni,« je dejal svojim učencem, »ne branite jim.« (Marko 10:14) Očetje, ali lahko še bolj posnemate zgled Boga Jehova in njegovega Sina?

Dober zgled je zelo pomemben

Ne da se dovolj poudariti tega, kako pomembno je, da ste svojim otrokom dober zgled. Vaše naprezanje, da »disciplinirate in usmerjate njihov um v skladu z Jehovovo voljo«, bo kaj malo učinkovito, če vi sami ne sprejmete Božjega discipliniranja in ne dovolite, da vas v življenju vodi. (Efežanom 6:4) Toda z Božjo pomočjo lahko premagate vse, kar bi vas morda oviralo pri izpolnjevanju zapovedi, da morate skrbeti za svoje otroke.

Razmislite o zgledu Viktorja Gutschmidta, Jehovovega pričevalca iz nekdanje Sovjetske zveze. Oktobra 1957 je bil obsojen na deset let zapora, ker je govoril o svoji veri. Zapustil je dve hčeri in ženo Polino. Ko je bil v zaporu, je  družini lahko pisal pisma, vendar ni smel pisati o Bogu ali kakršnih koli religioznih temah. Kljub tem omejitvam je bil odločen, da bo dober oče. Vedel je tudi, da je zelo pomembno, da svoje otroke poučuje o Bogu. Kaj je zato naredil?

»Gradivo sem našel v sovjetskih revijah Mladi naravoslovec in Narava,« se spominja Viktor. »Na razglednice sem narisal živali in ljudi, zraven pa napisal kakšno zgodbo ali doživetje iz narave.«

»Ko smo prejele te kartice,« pravi Polina, »smo jih nemudoma povezale z biblijskimi temami. Če so denimo govorile o naravi, gozdovih ali rekah, sem prebrala Izaijevo 65. poglavje, ki govori o Božjih obljubah, da bo zemlja postala raj.«

Viktorjeva hči Julia se spominja: »Mama je molila z nama, medve pa sva jokali. Te kartice so imele pomembno vlogo pri najini vzgoji.« Polina pravi, da zaradi tega »dekleti že vse od otroštva zelo ljubita Boga«. Kako pa je z družino sedaj?

Viktor pripoveduje: »Sedaj sta obe hčeri poročeni s krščanskima starešinama. Obe imata duhovno močni družini in njuni otroci zvesto služijo Jehovu.«

Za to, da bi bili dober zgled, je poleg iznajdljivosti pogosto potrebno tudi naprezanje. Če otroci vidijo, da se njihov oče zares trudi, jim to najverjetneje seže v srce. Neki sin, ki je v polnočasni službi preživel veliko let, je o svojem očetu s cenjenjem rekel naslednje: »Včasih je bil oče zaradi službe tako utrujen, da je komaj ostal buden, a ne glede na to smo imeli biblijski pouk, in to nam je pomagalo razumeti, da je ta pouk res pomemben.«

Jasno je, da mora vsak, ki želi biti dober oče, dajati dober zgled – tako v besedah kot dejanjih. To je res potrebno, če želite dojeti resnico biblijskega pregovora, ki pravi: »Vzgajaj dečka po lastnosti poti njegove; tudi ko se postara, ne krene od nje.« (Pregovori 22:6)

Zato si zapomnite, da ni pomembno samo to, kaj rečete. Še posebej pomembno je to, kaj naredite oziroma kakšen zgled ste. Kanadski strokovnjak za izobraževanje v zgodnjem otroštvu je napisal: »Najboljši način, da se bodo naši otroci vedli [kakor bi mi želeli], je, da se sami vedemo tako.« Zares, nujno je, da sami cenite duhovne reči, če želite, da jih bodo cenili vaši otroci.

Vzemite si čas zanje!

Otroci morajo videti vaš dobri zgled. To pomeni, da morate biti skupaj z njimi veliko časa, ne samo tu in tam nekaj trenutkov. Modro udejanjajte biblijski nasvet in dobro »izrabljajte svoj čas«. To pomeni, da se za to, da bi bili z otroki,  odrečete manj pomembnim rečem. (Efežanom 5:15, 16) Prav zares, kaj je pomembnejše od vaših otrok? Velik televizijski sprejemnik, profesionalna oprema za golf, čudovita hiša, služba?

Obstaja rek: ‚Plačaj sedaj, sicer boš kasneje plačal z obrestmi.‘ Očetje, katerih otroci se zapletejo v nemoralo ali pa se celo odločijo za življenje, v katerem ni prostora za duhovnost, si pogosto zaradi tega zelo očitajo. Obžalujejo, da niso bili pogosteje s svojimi otroki, ko so jih ti zares potrebovali.

Zapomnite si: takrat, ko so otroci še majhni, je čas, da razmislite o posledicah svojih odločitev. Biblija vaše otroke imenuje »posest GOSPODOVA«, nekaj, kar vam je zaupal Bog. (Psalm 127:3) Zato nikoli ne pozabite, da ste Bogu zanje odgovorni!

Pomoč vam je na voljo

Dober oče želi pomoč, ki bo koristila njegovim otrokom. Manoah je potem, ko je angel njegovi ženi povedal, da bo rodila otroka, molil k Bogu: »Naj vendar pride še enkrat k nama in naju pouči, kaj naj storiva z dečkom, ki se bo rodil.« (Sodniki 13:8, 9, SSP) Kakšno pomoč je, podobno kot današnji starši, potreboval Manoah? Poglejmo.

Brent Burgoyne, učitelj na univerzi v Cape Townu v Južnoafriški republiki, je opazil: »Eno najdragocenejših daril, kar jih je mogoče dati otroku, je, da se sina ali hčer pouči o vrednotah.« Da otroci res potrebujejo tovrsten pouk, je razvidno iz poročila v japonskem časopisu Daily Yomiuri, kjer je pisalo: »Raziskava kaže, da 71 odstotkom japonskih otrok njihovi očetje niso nikoli rekli, da ne smejo lagati.« Ali ni to žalostno?

Kdo lahko priskrbi zanesljiv skupek vrednot? Tisti, ki je pomagal Manoahu – sam Bog! On je, da bi priskrbel pomoč, poslal svojega ljubljenega sina, Jezusa, kot učitelja, in to je tudi naziv, s katerim so ga najpogosteje naslavljali. Sedaj je v mnogih jezikih za pomoč pri poučevanju otrok na voljo knjiga Uči se od Velikega učitelja, v kateri je zbrano to, kar je učil Jezus.

Knjiga Uči se od Velikega učitelja govori o vrednotah, ki temeljijo na Božji Besedi. Pa ne le to. Besedilo je podkrepljeno tudi s 160 risbami, h katerim so pripisana tehtna vprašanja. V 22. poglavju, na primer, ki ima naslov »Zakaj ne smemo lagati«, je slika, kakršna je na 32. strani te revije. V besedilu na strani, kjer je ta slika, piše: »Deček reče očetu: ‚Ne nisem brcal žoge v zid.‘ Kaj pa, če je to delal? Ali bi bilo prav, če bi rekel, da ni?«

Spodbuden pouk je tudi v poglavjih z naslovi »Ubogljivost te varuje«, »Skušnjavam se moramo upreti«, »Pouk o prijaznosti«, »Nikoli ne postani tat!«, »Ali so Bogu všeč vse zabave?«, »Kako razveseljevati Boga« in »Zakaj moramo delati«, če jih navedemo samo nekaj od vseh 48-ih, ki so v knjigi.

V predgovoru knjige je sklenjeno: »Otroke [je] še posebej treba usmerjati k Viru vse modrosti, k našemu nebeškemu Očetu, Bogu Jehovu. Prav to je vedno delal Jezus, Veliki učitelj. Iskreno upamo, da bo ta knjiga vam in vaši družini pomagala, da boste svoje življenje oblikovati tako, da boste z njim ugajali Jehovu, kar vam bo v večni blagoslov.« *

Jasno je torej: če želite biti dober oče, morate biti svojim otrokom dober zgled, jim nameniti veliko časa in pomagati živeti po Božjih merilih, ki so zapisana v Bibliji.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 8]

Čeprav je bil Viktor Gutschmidt v zaporu, mu je uspelo biti dober oče

[Slike na straneh 8, 9]

Te slike je narisal Viktor, da bi učil svoja otroka, ko je bil zaradi svoje vere v zaporu

[Slika na strani 9]

Viktorjevi hčeri leta 1965

[Slika na strani 10]

Očetje bi morali dejavno poučevati svoje otroke