Košček raja

Od pisca za Prebudite se! iz Slonokoščene obale

ALI bi radi zavrteli čas nazaj in pokukali v pragozdove, kjer rastlinstvo bujno uspeva in vse kipi od življenja? Ali takšni kraji sploh še obstajajo? Tak na videz nedotaknjeni košček raja je Taïski narodni park, na jugozahodnem delu Slonokoščene obale blizu liberijske meje.

Taïski narodni park je največji še preostali del nedotaknjenega tropskega deževnega gozda, ki se je nekoč razprostiral po današnji Gani, Liberiji, Sierra Leoneju in Slonokoščeni obali. V parku je več kot polovica vsega deževnega gozda v zahodni Afriki. Zaradi varovalnih in inovativnih ukrepov po letu 1926 je ta naravni dragulj ostal neokrnjen. Pridružite se nama, da si skupaj pobliže ogledamo bogato raznolikost življenja v tem parku.

Pisan deževni gozd

Ko stopamo po gozdu v spremljavi zbora ptičjega petja in opičjega vreščanja, s strahospoštovanjem strmimo v stara drevesa z mogočnimi debli, ki se dvigajo kakih 60 metrov v višino. Vodnik nam pove, da v tem 3500 kvadratnih kilometrov velikem parku uspeva 1300 rastlinskih vrst in več kot polovica jih raste samo na tem področju zahodne Afrike.

Tukajšnje rastlinstvo je bujno in zelo raznoliko. Mnoge drevesne vrste rastejo globlje v gozdu, še posebej mahagoni, ebenovec, dabema in makore. Ko prestopamo drevesne korenine, moramo delati velikanske korake, saj nekatere korenine molijo tudi meter visoko iz gozdnih tal, razpredajo pa se tudi do 15 metrov daleč. Včasih se pod prepletene korenine zatečejo živali, da bi ubežale pred plenilci ali nevihto.

Zgornji del krošenj oblikuje nepretrgan baldahin, zaradi katerega svetloba ne more doseči gozdnih tal in je tako rast manjših rastlin ovirana. Toda tu nižje uspevajo epifiti in viseče lijane – lesnate vzpenjavke. Nekatere vzpenjavke se oprijemajo dreves za oporo, se okoli njih ovijejo in jih včasih celo zadušijo. Naš vodnik nam pokaže figovec Ficus vogeliana, ki tesno obdaja velikansko deblo. Sčasoma bo gostitelj podlegel figovcu in odmrl.

 Taïski park je bogat vir zdravil in hrane. Vodnik nam pove, da krujsko pleme z lubjem neke kombretovke zdravi malarijo. Plod nekega drugega drevesa pa vsebuje beljakovino, ki je tisočkrat slajša od belega kristalnega sladkorja.

Prepoln življenja

Nenadoma zaslišimo, kako visoko nad nami zašelestijo listi. Šum je povzročila velika skupina hrupnih diana in mona opic. S predirljivim vreščanjem naznanjajo preplah in preskakujejo z veje na vejo. Opica mona nas s svojim belo poslikanim obrazom, ki nam na usta prikliče nasmeh, pozorno opazuje, mi pa njo! Šimpanzi in druge opice ter ptiči se hranijo z mnogimi sadeži in oreščki, ki zrastejo v drevesnem baldahinu. Opazovalec lahko pogosto vidi, kako se opice in ptiči glasno gostijo na istem sadnem drevesu.

V Taïskem parku je 50 vrst sesalcev in mnoge so značilne za to področje. Tu domujejo kafrski bivoli in afriški sloni, bongi, čopičaste svinje, gozdni huleži, orjaške gozdne svinje, leopardi in mali povodni konji. Med manjšimi živalmi so cibetovke, zlate mačke, gozdne ženete, mungi, luskavci in mali galagi.

Naš vodnik najde mnoge živalske sledi, na primer sled manjše antilope oziroma gozdnega huleža. V gozdu je sedem vrst huležev, med njimi tudi redki jentinkov, zebrasti in ogilbyjev.  Vidimo sledi, kjer so orjaške gozdne svinje rile, da bi prišle do korenin in preiščemo domovanje velikega luskavca, jedca mravelj in termitov. Par si je v gozdnih tleh izkopal veliko luknjo z dvema prostoroma. Ta podzemna prostora sta lahko dolga tudi 40 metrov in globoka 5 metrov. Luskavec se hrani ponoči. Potika se več kilometrov po okolici, nato pa se tik pred zoro vrne domov. S svojimi grabljastimi krempeljci razdira termitnjake in z lepljivim jezikom izvleče žuželke.

Vodnik nam nato pove, kje živi trop šimpanzov, ki se giblje na tem 20 kvadratnih kilometrov velikem področju. V parku je več kot 2000 šimpanzov. Slišali smo, da te opice nosijo s seboj kamne in veje, da lahko strejo orehe. Z veselim vznemirjenjem opazujemo eno, ki sedi na tleh približno 5 metrov od nas in z vejo močno tolče po orehovi lupini.

Raj za opazovalce ptic

Naslednji dan s kanujem odplujemo po reki Hana. Vodnika nam ob tihem veslanju pokažeta mnoge vrste ptic na naši poti. Prisluhnemo črnoglavemu kljunorožcu, ki je znan po svojem predirljivem oglašanju in glasnem plahutanju s krili med letenjem. V Taïskem parku živi sedem od mnogih vrst kljunorožcev. Tu je mogoče najti skupaj več kot 200 vrst ptic. Med njimi je šest vrst vodomcev, pa tudi sokoli, turaki, papige, golobi, grlice, fazani, medosesi in muharji. Tu so odkrili tudi redko in zelo pisano narino. Samček se šopiri z  mavrično zelenimi krili, rdečimi prsmi in belim perjem na repu. Opazimo mnogo ptic kričečih barv, kot so modri veliki turako, zeleni madagaskarski golob, siva papiga ali jako, modroprsi vodomec in hagedaš s svojim kovinsko zelenim perjem. Taïski park je pravi raj za opazovalce ptic!

Na rečnem obrežju zagledamo še druge živalske sledi, denimo sledi malega povodnega konja, ki je miniaturna različica navadnega nilskega povodnega konja. Ta žival je velika približno kakor večja svinja. V vodi preživi manj časa kakor njegov veliki sorodnik in nikoli ne potuje v čredi. Najdemo ga lahko samo v zahodni Afriki. Vidimo tudi nilskega varana, velikega lisastega kuščarja, ki je podoben krokodilu, le da je precej manjši. Tu so 3 vrste krokodilov in 34 vrst kač, precej različnih kuščarjev in živahna populacija žuželk – vsi prebivajo v gozdu. Mnogo teh žuželk je še treba poimenovati.

Na žalost deževni gozdovi zastrašujoče hitro izginjajo z našega planeta. Najbolj jih ogrožata širjenje kmetijskih površin in lesna industrija. Tolažilno je vedeti, da je prihodnost naše zemlje v spretnih rokah samega Stvarnika. (Psalm 96:12, 13)

[Zemljevid na strani 14]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Sierra Leone

Liberija

Slonokoščena obala

Taïski narodni park

Gana

[Slika na strani 15]

Moleče drevesne korenine

Mahagoni

[Slika na strani 15]

Slonji mladič

[Slika na strani 15]

Afriška zlata mačka

[Slika na strani 15]

Zalivski hulež

[Slika na strani 15]

Zebrasti hulež

[Slika na strani 15]

Kafrski bivol

[Slika na strani 16]

Narina

[Slika na strani 16]

Kričavi belorepec

[Slika na strani 16]

Velika turaka

[Slika na strani 16]

Hagedaš

[Slika na strani 16]

Modroprsi vodomec

[Slika na strani 16]

Dolgorepi luskavec

[Slika na strani 16]

Mali povodni konj

[Slika na strani 16]

Afriška trstnica

[Slika na strani 16]

Nilski varan

[Slika na strani 16]

Kuzimanze

[Slika na strani 17]

Mona

[Slika na strani 17]

Rdeča gvereza

[Slika na strani 17]

Šimpanz

[Slika na strani 17]

Mala belonosa zamorska mačka

[Slika na strani 17]

Leopard

[Slika na strani 17]

Čopičasta svinja

[Slika na strani 17]

Afriška cibetovka

[Navedba vira slike na strani 14]

Parc National de Taï

[Navedba vira slike na strani 15]

Zlata mačka: © Art Wolfe/Photo Researchers, Inc.; vse druge fotografije razen slona: Parc National de Taï

[Navedba vira slike na strani 16]

Hagedaš: © Joe McDonald/Visuals Unlimited; vodomec: Keith Warmington; povodni konj: © NHPA/Anthony Bannister; narina: © P&H Harris; vse druge fotografije: Parc National de Taï

[Navedba vira slike na strani 17]

Svinja: © Ken Lucas/Visuals Unlimited; vse druge fotografije razen šimpanza in leoparda: Parc National de Taï