Ko ima kdo od vaših dragih duševno motnjo

ZA POGAČARJEVE se je pričel navaden delovni dan. * Štiričlanska družina je vstala in se oblekla za dejavnosti, ki so jo čakale v dnevu. Sonja je 14-letnega sina Roka opomnila, da bo zamudil šolski avtobus. To, kar se je zgodilo zatem, je bilo povsem nepričakovano. Rok je v pol ure po steni spalnice popršil barvo, skušal zanetiti ogenj v garaži in se poskusil obesiti na podstrešju.

Sonja in njen mož Slavko sta vozila za rešilnim avtomobilom, ki je odpeljal Roka, in se na vso moč trudila doumeti, kaj se je pred nekaj minutami pravzaprav zgodilo. Na žalost pa je bil to šele začetek. Rok je s psihično neuravnovešenimi dejanji, ki so se nato zvrstila, obtičal v temačnem svetu duševne bolezni. V petih letih duševnega trpljenja je večkrat skušal narediti samomor, dvakrat so ga aretirali, bil je v sedmih psihiatričnih bolnišnicah in na neštetih razgovorih s strokovnjaki za duševno zdravje. Zmedeni prijatelji in sorodniki pogosto niso vedeli, kaj naj rečejo ali naredijo.

Ocenjujejo, da duševna bolezen v življenju prizadene vsakega četrtega človeka na svetu. Glede na to osupljivo statistiko je prav mogoče, da imate roditelja, otroka, brata, sestro ali prijatelja z neko obliko možganske motnje. * Kaj lahko storite, če je kdo od dragih v takšnem stanju?

● Prepoznajte simptome. Tega, da ima kdo duševno motnjo, se morda ne prepozna takoj. Prijatelji in družinski člani lahko pripisujejo simptome hormonskim spremembam, fizičnim boleznim, osebnostnim slabostim ali pa pravijo, da so posledica težavnih okoliščin. Rokova mati je pri sinu že prej opazila nekaj znakov težav, vendar sta starša mislila, da je bila njegova čemernost del mladostništva in bo kmalu minila. Toda velike spremembe v spanju, prehrani ali vedenju lahko nakazujejo na nekaj veliko resnejšega. Po strokovnem pregledu specialista bo morda vaša draga oseba deležna učinkovitega  zdravljenja in njeno življenje se bo mogoče izboljšalo.

● Seznanite se. Ljudje z duševnimi motnjami navadno niso zmožni tako temeljito preiskati stanja, v katerem so. Zato vam lahko pri tem, ko skušate razumeti, kaj vaša ljubljena oseba prestaja, pomagajo informacije iz najnovejših in zanesljivih virov. Tako se boste tudi lažje odkrito in z dovolj podlage pogovarjali z drugimi. Sonja je denimo moževima staršema izročila informativno zdravstveno gradivo, da sta bila bolje seznanjena in zmožna pomagati vnuku.

● Zdravljenje. Čeprav so nekatere duševne motnje dolgotrajne, pa lahko mnogi bolniki ob primernem zdravljenju živijo dokaj mirno in produktivno. Na žalost pa mnogi leta in leta trpijo, ne da bi poiskali pomoč. Prav kakor je pri bolezni srca potreben specialist za srčne bolezni, tako morajo tudi duševni bolezni posvetiti pozornost tisti, ki vedo, kako se ta zdravi. Psihiatri lahko na primer predpišejo zdravila, ki ob rednem jemanju morda pomagajo nadzorovati razpoloženje in zmanjšati tesnobo, lahko pa tudi pomagajo popraviti napačne mišljenjske vzorce. *

● Spodbudite bolnega, da poišče pomoč. Tisti z duševnimi motnjami se morda ne zavedajo, da potrebujejo pomoč. Mogoče lahko bolnemu predlagate, da obišče določenega zdravnika, prebere kaj koristnih člankov ali se pogovori z nekom, ki je uspešno premagal podobno motnjo. Lahko se zgodi, da vašega nasveta ne bo poslušal. Vsekakor pa ukrepajte, če je tisti, za katerega skrbite, v nevarnosti, da poškoduje sebe ali druge.

● Ne krivite nikogar. Znanstveniki še niso uspeli razrešiti zapletenih vplivov genetskih, okoljskih in družbenih dejavnikov, ki prispevajo k nenormalnemu delovanju možganov. K duševnim motnjam lahko prispeva skupek dejavnikov, med drugim tudi poškodba možganov, zloraba različnih snovi, stresi iz okolja, biokemično neravnovesje in dedna nagnjenja. Nič ne pomaga, če posameznike obtožujete, s čim so po vaše prispevali k bolezni. Svoje moči raje usmerite v podporo in spodbudo.

● Imejte stvarna pričakovanja. Če od bolnega pričakujete več, kot lahko stori, mu lahko to jemlje pogum. Nasprotno pa lahko s poudarjanjem njegovih omejitev pri njem pospešujete občutek nemoči. Zato naj bodo vaša pričakovanja stvarna. Seveda napačnih dejanj ne bi smeli dopuščati. Tisti z duševnimi motnjami se lahko kot vsi drugi ljudje učijo iz posledic svojih dejanj. Ob nasilnem vedenju bodo morda za zaščito posameznika ali drugih potrebni pravni ukrepi ali določene omejitve.

 ● Komunicirajte. Komunikacija je nujno potrebna, četudi se včasih morda zdi, da draga oseba vaše besede napačno razume. Človek z duševno motnjo se lahko odzove nepredvidljivo in morda je videti, da so njegovi občutki okoliščinam neprimerni. Toda s kritiziranjem tega, kar reče, boste njegovi depresiji samo še pridodali občutke krivde. Ko besede niso dovolj, molče poslušajte. Sprejmite njegovo izpovedovanje, ne da bi obsojali. Prizadevajte si ostati mirni. Vam in ljubljeni osebi bo koristilo že samo to, da mu boste kazali, da vam je mar, in da boste takšni vedno. Tako je bilo pri Roku. Nekaj let zatem se je zahvalil tistim, ki so mu po njegovih besedah ‚pomagali, ko sam ni želel pomoči‘.

● Upoštevajte potrebe drugih družinskih članov. Ko mora družina osrediniti svojo pozornost na nekoga, ki je v stiski, se lahko zanemari druge družinske člane. Rokova sestra Rebeka se je nekaj časa počutila, kot da »živi v senci njegove bolezni«. Da ne bi pritegovala pozornosti nase, je zmanjševala svoje dosežke. Obenem pa se je zdelo, da starši od nje pričakujejo več – kakor da bi morala nadomestiti to, česar ni dosegal brat. Nekateri zapostavljeni otroci v takšnih razmerah skušajo izsiliti pozornost tako, da pričnejo povzročati težave. Družine, ki so v stiski, potrebujejo pomoč, da bi poskrbele za potrebe vseh. Ko je bila denimo Pogačarjeva družina povsem zavzeta z Rokovimi težavami, so prijatelji v krajevni občini Jehovovih prič pomagali Rebeki, tako da so ji posvetili posebno pozornost.

● Uvedite navade, ki prispevajo k dobremu duševnemu zdravju. K obširnemu načrtu za izboljšanje duševnega zdravja spada večja pozornost prehrani, telovadbi, spanju in družabnim dejavnostim. Navadno bo ozračje ob preprostih dejavnostih v majhni skupini prijateljev bolj sproščeno. Zapomnite si tudi, da lahko alkohol poslabša simptome in vpliva na delovanje zdravil. Sedaj si Pogačarjevi prizadevajo paziti na duševno zdravje, ki koristi vsem članom, še posebej pa njihovemu sinu.

● Pazite nase. Zaradi stresa, ki spremlja skrb za nekoga z duševno motnjo, je lahko v nevarnosti tudi vaše zdravje. Zato je bistveno, da posvečate pozornost svojim telesnim, čustvenim in duhovnim potrebam. Pogačarjevi so Jehovove priče. Sonja meni, da ji je njena vera pri spoprijemanju z družinsko krizo zelo pomagala. »Na krščanskih shodih sem se vedno znova osvobodila stresa,« pravi, »to je bil čas, ko nisem mislila na trenutne skbi, temveč sem se osredinila na večje zadeve in upanje na obljubljeno prihodnost. Neštetokrat sem goreče molila za olajšanje in vselej se je nekaj zgodilo, da mi je ublažilo bolečino. Z Jehovovo pomočjo sem imela duševni mir, kakršen se je v naših okoliščinah sicer zdel nemogoč.«

Rok je sedaj mlad moški z drugim pogledom na življenje. »Menim, da sem zaradi tega, kar sem prestal, sedaj boljši človek,« pravi. Rokova sestra Rebeka je prepričana, da je ta izkušnja koristila tudi njej. »Nisem več tako kritična do drugih,« pravi. »Nikoli ne veš, kaj se skriva v ozadju in lahko vpliva na koga. To ve samo Bog Jehova.«

Če ima kdo od vaših dragih duševno motnjo, nikoli ne pozabite, da lahko uho, ki posluša, roka, ki pomaga, in razum brez predsodkov nekomu pomagajo preživeti – in celo v življenju uspeti.

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 21]

Nekaj opozorilnih znakov duševne motnje

Če ima kdo od vaših ljubljenih katerega koli od naslednjih simptomov, morda potrebuje posvet z zdravnikom oziroma s strokovnjakom za duševno zdravje:

• Daljša žalost oziroma razdražljivost

• Umik iz družbe

• Skrajnostni čustveni vzponi in padci

• Pretirana jeza

• Nasilno vedenje

• Zlorabljanje kakšne snovi

• Pretirani strahovi, skrbi in bojazni

• Nenormalen strah pred povečanjem telesne teže

• Velika sprememba v prehranjevalnih ali spalnih navadah

• Stalne nočne more

• Zmedeno razmišljanje

• Prividi oziroma halucinacije

• Razmišljanje o smrti oziroma samomoru

• Nezmožnost, da bi se spoprijemal s problemi in dnevnimi dejavnostmi

• Zanikanje očitnih problemov

• Številne nepojasnjene fizične težave

[Slika na strani 22]

Ko besede niso dovolj, molče poslušajte