Pogled v svet

Zakaj smeh dobro dene

Zakaj smeh tako dobro dene? Raziskava je pokazala, da humor ne aktivira le dele možganov, ki so povezani z zaznavanjem in govorom, temveč tudi nucleus accumbens, ki nadzira prijetno razpoloženje in srečo, poroča The Vancouver Sun. Dr. Allan Reiss s Stanfordske univerze pravi, da je ta del možganov »zelo močan možganski podsistem«. Reiss meni, da lahko zdravnikom preučevanje humorja pomaga bolje razumeti medčloveške odnose. »Človekov smisel za humor pogosto narekuje, ali, kako in s kom razvijemo prijateljstvo in celo dolgotrajen romantični odnos,« pravi dr. Reiss. »Smisel za humor je tudi univerzalno sredstvo, ki [ljudem] pomaga, da se lažje spoprimejo z najrazličnejšimi pritiski.«

 ‚Nova bolezen 21. stoletja‘

Tako nekateri psihiatri opisujejo novo »odvisnost« od mobilnih telefonov. Iz raziskave, ki jo je izvedel Specialistični center za zdravljenje in rehabilitacijo socialne odvisnosti (CETRAS), se vidi, da so najbolj dovzetne »samske ženske, stare od 16 do 25 let, ki so sramežljive, nezrele in razdražljive«, poroča španski časopis El País. »Odvisnost« vodi v »nepotešljivo potrebo, da z mobilnim telefonom kličejo in pošiljajo sporočila«, pravi psihiater Blas Bombín. Kadar ne morejo uporabljati mobilnega telefona, so »zaskrbljene in razdražene«. »Odvisnost« od mobilnih telefonov ne vpliva le na odnose z drugimi, ampak tudi veliko stane. CETRAS navaja primere pacientk, ki imajo po osem mobilnih telefonov in »za telefonske pogovore plačajo kar 800 evrov na mesec«.

Po svetu vse več barakarskih naselij

V londonskem časopisu The Guardian, v katerem so navajali poročilo ZN, je pisalo, da bo glede na sedanjo stopnjo naraščanja mestnega prebivalstva »čez 30 let v barakarskih naseljih živel vsak tretji človek«. Na žalost »940 milijonov ljudi – skoraj šestina svetovnega prebivalstva – že živi v umazanih, nezdravih četrtih, ki so povečini brez vode, sanitarij, javnih storitev ali pravne varnosti«. V Kiberi, enem izmed predelov Nairobija v Keniji, je približno 600.000 ljudi, ki živijo v barakarskih naseljih. Anna Tibaijuka, direktorica programa Združenih narodov o človekovih naseljih, UN-HABITAT, pravi: »Skrajna neenakost in brezposelnost pahneta ljudi v antisocialno vedenje. Barakarska naselja so področja, kjer se kopiči zlo, kjer je težko najti varnost in mir in kjer mladih ljudi ni mogoče zaščititi.«

Premalo parkirišč – problem Kitajske

Na Kitajskem je hiter gospodarski napredek omogočil, da ima milijone ljudi svoj avtomobil. Obstaja pa problem – najti parkirni prostor. Mnoga stanovanjska naselja, ki so bila zgrajena v zadnjih 25 letih, nimajo parkirišč, saj je takrat, ko se je stanovanja gradilo, le malo ljudi imelo avtomobil. Med starejšimi stanovanjskimi soseskami so ozke vijugaste poti, zaradi česar je parkiranje skoraj nemogoče. Med tem »je število avtomobilov v Pekingu preseglo 2 milijona, parkirišč pa je le 600.000«, poroča China Today. Na Kitajskem ima samo okoli 20 odstotkov lastnikov avtomobilov uradno določen parkirni prostor. Vse večje potrebe po nafti so še dodaten pokazatelj, da je avtomobilov vse več. V China Today je pisalo, da »bo Kitajska kmalu prehitela Japonsko in postala drugi največji potrošnik bencina«.

Mladi s PPO-jem

Vse več mladih se zdravi za poškodbami zaradi ponavljajoče se obremenitve (PPO), poroča kanadski The Globe and Mail. »Zdravniki in fizioterapevti pravijo, da so njihovi pacienti vse mlajši, saj otroci doma in v šoli veliko časa presedijo pred računalnikom,« piše v časopisu. V Globeu tudi piše, da lahko neprestano tipkanje in klikanje na krmilnik video iger povzroči bolečine in otekline, ki so običajne za bolnike s PPO-jem. Dobro je, da so starši pozorni na otrokovo držo in na simptome PPO-ja – otrok si drgne komolce oziroma zapestja ali pa toži zaradi odrevenelosti ali mravljinčavosti.

Nevarnosti na delovnem mestu?

Švedska raziskava je pokazala, da »lahko opravljanje dela s sodelavcem nasprotnega spola ogrozi vaš zakon«, poroča The Wall Street Journal. Avtorica raziskave Yvonne Aberg, ki je preučila vladne zapise o razvezah in zaposlitvi, je ugotovila, da »je pri tistih, ki delajo skupaj z ljudmi [. . .] nasprotnega spola, stopnja razveze za šokantnih 70 % višja kot pri tistih, ki delajo v pisarni s sodelavci istega spola«. Abergova je tudi ugotovila, da zakonski stan sodelavcev pri tem ni igral nobene vloge. Sedem let trajajoča raziskava, v kateri je sodelovalo 37.000 delavcev s 1500 lokacij, temelji na empiričnih izsledkih in ne na osebnih pripovedih, ki so dostikrat manj točne. Tveganje za razpad zakona lahko med drugim zmanjšate za polovico tako, da v isti pisarni delate s svojim zakoncem, je pisalo v članku.

Neveren duhovnik

O luteranskem duhovniku, ki je rekel, da »nebeškega Boga, večnega življenja in vstajenja ni«, se je lani veliko govorilo. Potem ko je bil za kratek čas suspendiran, so mu zdaj dovolili, da lahko zopet opravlja delo pastorja, poroča BBC News. Thorkild Grosbøl iz župnije Tårbæk blizu Kopenhagna »se je opravičil za izrečene besede« in priznal, da ima dolžnosti do cerkve, je dejal škof Lise-Lotte Rebel iz škofije Helsingør. Toda Grosbøl je še naprej trobil eno in isto. Junija 2004 je škof dejal, da bo v primeru, če Grosbøl ne bo hotel odstopiti, o tem, ali lahko še naprej služi kot pastor, odločalo sodišče.

Zelo star evangelijski zapis

Strokovnjaki iz Palestine so na staroveški grobnici prvič odkrili citat iz Krščanskih grških spisov, poroča nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung. Napis na tem, kar je postalo znano kot Absalomova grobnica, so našli po naključju. Zaradi razpršene svetlobe na fotografiji, ki je bila posneta v večernem mraku, je antropolog Joe Zias odkril nekaj, kar je bilo videti kot razjeden zapis. Na površino so nanesli košček papirmašeja in biblijski stavek je bil razvozlan. Gre za zapis iz Lukovega evangelija 2:25 in se sklada s Sinajskim kodeksom iz četrtega stoletja. Odkritje je pomenljivo, saj je raba biblijskih besedil na grobnicah postala splošno priljubljena šele okoli leta 1000 našega štetja.