Živi dragulji iz sveta žuželk

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE

VISOKE krošnje tropskega deževnega gozda skrivajo na tisoče živih draguljev. Nekateri se svetijo kakor zlato in srebro; drugi se bleščijo kakor smaragdi, rubini in safirji. Ti, očem na splošno skriti, gozdni dragulji so hrošči.

Kaj vam pride na misel, ko pomislite na hrošče? Na temne žuželke z grotesknimi potezami, ki vam drobencljajo pod nogami? V resnici hrošči spadajo med najbolj barvite živali na zemlji, kakor tudi med najštevilnejše. V The Guinness Book of Animal Records piše, da skoraj 400.000 poznanih vrst Coleoptere – rodu, ki obsega hrošče – sestavlja slabo tretjino vseh znanih živalskih vrst na planetu. In če si kdaj zaželite odkriti novo živalsko vrsto, lahko morda začnete kar pri hroščih. Po ocenah entomologa, dr. Terryja Erwina, utegne obstajati še na milijone vrst hroščev, ki so znanosti neznani. Neverjetno je, da je Erwin v le 19 velikih tropskih drevesih odkril kakih 1200 različnih vrst hroščev.

Osupljiva raznolikost

Če upoštevamo, koliko vrst hroščev obstaja, ne preseneča dejstvo, da so tako različnih oblik in velikosti. Nekateri hrošči so »tolikšni, da so jih prvi zbiratelji zbijali na tla tako, da so streljali v zrak s puškami, ki so bile nabite s peskom,« piše v reviji National Geographic. Drugi so »tako majhni, da potujejo  na ustnih delih čebel. Obstajajo celo hrošči, ki se pritihotapijo v muzeje in požrejo zbirke hroščev,« opaža revija.

Zbirke hroščev so dejansko lahko vredne veliko denarja. Na vrednost vplivata tako barva kot redkost hrošča. Skarabeji se postavljajo v zelenih in rdečih odtenkih, pa tudi v srebrnih in zlatih. Živo rdeč skarabej lahko na primer stane 170 evrov, medtem ko lahko skarabej s prefinjenim zlatim sijajem doseže tudi dvakrat tolikšno ceno.

Nekateri kozlički – znani so po nenavadno dolgih tipalkah – se ponašajo z impresivnimi in večbarvnimi vzorci. Druge vrste hroščev se svetlikajo kakor drobceni mavrični mozaiki. V lesku zelene in modre barve se kosajo s kolibriji. Vendar hrošči niso dragoceni le zaradi barv. Ker reciklirajo rastlinske odpadke in govno, so pomembni tudi za zdravje ekosistema.

Nakit iz žuželk

Zbiratelji hroščev niso edini, ki cenijo te žive dragulje. Na ameriški celini nekatere ženske izdelujejo ogrlice iz barvitih hroščevih pokrovk oziroma sprednjih kril, ki jih nanizajo na vrvico. Ponekod v Mehiki prilepijo na hrošča krasnika – res je krasen – koščke obarvanega stekla in koralde ter tako iz njega naredijo živo broško, ki jo lastnik pritrdi na svoje oblačilo s kratko verižico.

Bodisi da hrošče radi občudujete od daleč ali pa preučujete od blizu, ti živi dragulji nazorno odsevajo presunljivo lepoto in kompleksnost stvarjenj na zemlji.

[Okvir/slika na strani 16]

Lepenjci

Nekateri hrošči so, čeprav lepi, lahko škodljivci. Lepenjci denimo žrejo liste, stebla in korenine raznovrstnih rastlin, tudi kulturnih.

Čeprav je znanih kakih 25.000 vrst lepenjcev, se bo veliko kmetovalcev verjetno spomnilo le ene, koloradskega hrošča. Severnoameriški priseljenci so se leta 1859 prvič zavedli, kakšno škodo naredi ta žuželka na mladih rastlinah krompirja. V začetku 20. stoletja je koloradski hrošč že vdrl v Evropo. Danes je razširjen po vsej evropski celini in tudi Aziji.

Koloradski hrošč ima sposobnost, da postane odporen na insekticide, zato je strašen nasprotnik. Danes se za zatiranje teh požrešnih lepenjcev uporablja kombinacija kmetijskih, bioloških in kemičnih pristopov.

[Slika]

Koloradski hrošč, ZDA

[Vir slike]

Scott Bauer/Agricultural Research Service, USDA

[Okvir/sliki na strani 17]

Prvaki med hrošči

▪ Najvišjo starost med žuželkami dosežejo prav hrošči. Čeprav večina žuželk živi manj kot eno leto, nekateri krasniki živijo tudi več kot 30 let, rekorder pa je dočakal častitljivo starost 47 let. Krasniki »ležejo jajčeca pod lubje živega drevesa,« pojasnjuje The Guinness Book of Animal Records. »Nič nenavadnega ni, če nekatere ličinke v posekanem drevesu preživijo in nato z lesom potujejo po svetu; določene vrste dosežejo zrelost šele po več letih, zato se morda zgodi, da sčasoma prilezejo iz pohištva odrasli hrošči.«

▪ Goljati iz tropske Afrike so v svetu žuželk prvaki v teži. Nekateri samci lahko tehtajo do 100 gramov, kar je trikrat toliko kot hišna miš.

▪ Nagrado za najboljšega dvigovalca uteži v živalskem svetu (sorazmerno glede na velikost) dobi nosorožec iz poddružine Dynastinae. To krepko bitje lahko nosi tovor, ki tehta 850-krat toliko, kot je njegova teža.

[Slika]

Goljat, DR Kongo

[Vir slike]

Faunia, Madrid

[Slika]

Nosorožec, Ekvatorialna Gvineja

[Slika na strani 16]

Bleščeča minica, Mehika

[Slika na strani 16]

Bleščeča minica, Honduras

[Slika na strani 16]

Bleščeča minica, Kostarika

[Slika na strani 17]

Kozliček, Indonezija

[Slika na strani 17]

Minica, Tajska

[Slika na strani 17]

Gornica, Tajska

[Slika na strani 17]

Cvetni krasnik, Madžarska

[Slika na strani 17]

Bleščeča minica, Honduras

[Navedba vira slike na strani 16]

Zgoraj levo in v sredini: © David Hawks; desno: © Barbara Strnadova/Photo Researchers, Inc.

[Navedba vira slike na strani 17]

Zgoraj od leve proti desni: Prvi trije: Faunia, Madrid; četrti: Gyorgy Csoka, Hungary Forest Research Institute, www.insectimages.org; peti: © Barbara Strnadova/Photo Researchers, Inc.