Glavkom – kradljivec vida

ZA TRENUTEK se osredotočite na zadnjo besedo v tem stavku. Ali lahko, ne da bi premikali oči, vidite tudi nekaj področja nad besedo, pod njo in ob straneh? Verjetno lahko in za to se lahko zahvalite tako imenovanemu perifernemu vidu. Ta sposobnost vam omogoča, da opazite sumljivega človeka, ki se vam približuje s strani. Pomaga vam, da med hojo ne zadanete ob predmete na tleh in da se ne zaletite v stene. Če ste voznik, vas periferni vid lahko opozori, da je na cesto stopil pešec.

Toda celo med branjem te strani morda počasi izgubljate periferni vid – ne da bi se tega sploh zavedali. Po ocenah prizadenejo očesna obolenja s skupnim imenom glavkom oziroma zelena mrena 66 milijonov ljudi po svetu. Od tega jih je več kot pet milijonov popolnoma oslepelo, zato je glavkom tretji najpogostejši povzročitelj trajne slepote. »Vendar celo v razvitih državah, ki imajo o glavkomu javne izobraževalne programe, polovica obolelih posameznikov nima postavljene diagnoze,« piše v medicinski reviji The Lancet.

Kdo je v nevarnosti, da se mu razvije glavkom? Kako glavkom prepoznati in kako ga zdraviti?

Kaj je glavkom?

Najprej se moramo malo seznaniti z očmi. Brošura, ki jo je izdalo Avstralsko združenje za glavkom, pojasnjuje: »Oko ohranja svojo obliko zaradi tlaka – mehko očesno tkivo je ‚napumpano’ kakor avtomobilska pnevmatika ali balon.« V očeh imamo črpalko, ki ji rečemo ciliarnik in prenaša iz krvnih žilic v oko tekočino, znano kot prekatna vodka. »Prekatna vodka, ki se pretaka globoko v očesu, hrani žive dele očesa in se vrne nazaj v krvni obtok skozi cedilu podoben organ, ki se imenuje trabekularno mrežje.«

Če kaj ovira prehod skozi mrežje ali pa je to zožano, očesni tlak naraste in sčasoma pride do poškodb občutljivih živčnih vlaken v zadnjem delu očesa. To obolenje, ki prizadene približno 90 odstotkov obolelih, se imenuje glavkom z odprtim zakotjem.

Očesni tlak, znan tudi kot intraokularni tlak, se lahko spreminja iz ure v uro. Nanj lahko vplivajo različni dejavniki, med drugim srčni utrip, količina popite tekočine in telesni položaj. Takšna naravna nihanja ne poškodujejo očesa. Visok tlak v očesu sam po sebi ni dokaz za glavkom, saj se »normalni« očesni tlak od človeka do človeka razlikuje. Vendar je visok tlak eden od simptomov glavkoma.

Redka oblika te bolezni se imenuje akutni glavkom oziroma glavkom z zaprtim zakotjem. V nasprotju s prej omenjeno obliko glavkoma je za tega značilno nenadno zvišanje očesnega tlaka. Povzroča hude bolečine v očesih, zamegljen vid in bruhanje. Če se ga ne zdravi v nekaj urah po pojavu simptomov, pogosto povzroči slepoto. V naslednjo kategorijo spada sekundarni glavkom. Kot pove že samo ime, so vzrok za njegov nastanek druga očesna obolenja, na primer tumorji, katarakte (siva mrena) ali poškodbe oči. Manjšo skupino ljudi prizadene četrti tip, znan kot kongenitalni glavkom. Ta vrsta glavkoma se pojavi ob rojstvu ali kmalu po njem, zanjo pa je značilno povečano zrklo in večja občutljivost za svetlobo.

 Kako »krade« vid

Glavkom lahko ukrade do 90 odstotkov vida na enem očesu, ne da bi se tega sploh zavedali. Kako je to mogoče? Vsi ljudje imamo v ozadju očesa slepo pego. Na tem delu mrežnice se živčna vlakna stikajo in tvorijo optični živec. Čeprav je ta del povsem brez celic, ki zaznavajo svetlobo, se tega ne zavedate, ker so možgani sposobni »vnesti« v sliko manjkajoče dele. Ironično je, da je glavkom tako zahrbten prav zaradi te sposobnosti možganov.

Doktor Ivan Goldberg, vodilni avstralski oftalmolog, je za Prebudite se! povedal: »Glavkom se imenuje kradljivec vida zato, ker ne povzroča nobenih simptomov. Najbolj pogosta oblika glavkoma napreduje počasi in zmerno ter brez vsakršnega opozorila poškoduje živčevje, ki povezuje oko z možgani. Oči se vam lahko solzijo ali pa ne, lahko so suhe ali pa normalno vlažne, morda dobro vidite brati in pisati ali pa ne, toda vse to nima nobene zveze z glavkomom. Možno je, da vam oči ne povzročajo nobenih težav, pa vendar imate zelo hudo obliko glavkoma.«

Zasačiti kradljivca

Na žalost ne obstaja en sam test, ki bi odkril, ali imate glavkom. Očesni specialist morda začne preiskavo z merjenjem tekočinskega tlaka v očesu, pri čemer uporabi napravo, ki se ji reče tonometer. S tem  inštrumentom nežno splošči roženico oziroma sprednji del očesa. Izmeri, koliko sile je bilo za to potrebno, s čimer potem določi očesni tlak. Specialist bo morda tudi skušal odkriti znake glavkoma, tako da bo z različnimi pripomočki iskal poškodovano tkivo v živčevju, ki povezuje oko z možgani. Doktor Goldberg pravi: »Preverimo, ali so živčna vlakna ali krvne žilice v ozadju očesa nenavadnih oblik, kar bi nakazovalo na poškodbo živčevja.«

Glavkom se lahko odkrije tudi s preiskavo vidnega polja. Doktor Goldberg pojasni: »Oseba gleda v konkavno kupolo z belo svetlobo, v kupoli pa je tudi majhna pika močnejše bele svetlobe. Ko zagleda to piko, pritisne na gumb.« Če ne vidite bele pike, ko je na zunanjem robu vašega vidnega polja, je to lahko znak glavkoma. Sedaj se razvija nove aparate, ki bi poenostavili ta dokaj utrudljiv postopek.

Kdo je v nevarnosti?

Paul, zdrav moški v zgodnjih 40-ih, pravi: »Ko sem bil pri strokovnjaku za optometrijo, da bi opravil pregled za nova očala, me je ta vprašal, ali ima kdo v družini glavkom. Malo sem poizvedoval in odkril, da sta imela to obolenje teta in stric. Napotil me je k specialistu, ki je potrdil, da imam glavkom.« Doktor Goldberg pojasnjuje: »Če ima glavkom eden od staršev, se vam tveganje za to obolenje poveča tri- do petkrat. Če pa imate brata ali sestro z glavkomom, potem se tveganje poveča za pet- do sedemkrat.«

Doktor Kevin Greenidge iz ameriškega Združenja za glavkom opozarja še na druge dejavnike tveganja, ko pravi: »Če ste stari nad 45 let in afriškega porekla ali pa imate katerega koli od naslednjih dejavnikov tveganja – glavkom v družini, kratkovidnost, diabetes, poškodba očesa v preteklosti ali redna uporaba kortizona/steroidov – pojdite vsako leto na pregled oči.« Tudi če nimate nobenega od teh dejavnikov in ste mlajši od 45 let, v združenju  priporočajo, da si vseeno daste pregledati oči za glavkom vsake štiri leta. Če imate več kot 45 let, bi morali ta pregled opravljati na dve leti.

Zdravljenje in nadzorovanje

Paul za zdravljenje glavkoma enkrat dnevno uporabi posebne kapljice za oči. Pravi: »Kapljice, ki jih uporabljam, zavirajo nastajanje prekatne vodke v zrklu.« Šel je tudi na operacijo, pri kateri so mu z laserskim žarkom »zvrtali« okoli deset drobnih lukenj v sprednji del oči v bližini naravnih odvajalnih luknjic. Paul pravi: »Ko so mi z laserjem operirali prvo oko, sem se med posegom počutil nelagodno, ker sem bil dokaj napet in živčen. Toda ko so mi čez nekaj dni operirali drugo oko, sem vedel, kaj lahko pričakujem. Bil sem veliko bolj sproščen in operacije je bilo konec, še preden sem se zavedel.« To zdravljenje je pomagalo stabilizirati Paulov očesni tlak.

Za Paula kaže dobro. Pravi: »Mrežnici sta bili le nekoliko poškodovani in na srečo imam še vedno popoln periferni vid. Če bom kapljice za oči jemal vsak dan, bo verjetno takšen tudi ostal.«

Ali »kradljivec vida« krade tudi vaš vid? Če si še niste dali pregledati oči za glavkom – in še posebej če ste v rizični skupini – bi bilo dobro, da zaprosite zdravnika za pregled. »Veliko škode, ki jo povzroči glavkom,« pravi doktor Goldberg, »je mogoče preprečiti s pravočasnim in ustreznim zdravljenjem.« Da, kradljivca vida lahko ujamete!

[Okvir/slika na strani 26]

Tveganje za glavkom je večje

● Če ste afriškega porekla

● Če ima glavkom že kdo drug v družini

● Če imate diabetes

● Če ste kratkovidni

● Če redno, dlje časa jemljete kortizon/steroide – vsebujejo jih nekatera zdravilna mazila in pršila za astmo

● Če ste si kdaj poškodovali oči

● Če ste starejši od 45 let

[Slika]

Redni pregledi lahko preprečijo hudo izgubo vida

[Shema/slike na strani 25]

(Za prikaz slike klikni desni gumb. [View Image File])

GLAVKOM Z ODPRTIM ZAKOTJEM

Roženica

Šarenica

Leča

Mrežnica

Slepa pega je mesto, kjer se živčna vlakna stikajo in tvorijo vidni živec

Vidni živec prenaša vidne dražljaje v možgane

Ciliarnik, kjer prekatna vodka nastaja

1 Prekatna vodka je prozorna tekočina, ki hrani lečo, šarenico in notranjost roženice. To niso solze, ki umivajo zunanjost očesa.

2 Trabekularno mrežje prekatno vodko odvaja

3 Če je pretok skozi mrežje oviran ali je to zoženo, očesni tlak naraste

4 Če tlak naraste, se občutljiva živčna vlakna v zadnjem delu očesa poškodujejo, kar povzroči glavkom oziroma poslabšanje vida

[Slike na strani 25]

Slepa pega

Kaj lahko vidite

NORMALEN VID

ZGODNJI GLAVKOM

NAPREDOVALI GLAVKOM

[Vir slike]

Fotografije slepih peg: Courtesy Atlas of Ophthalmology