Najstniška nosečnost – svetovni problem

NAJSTNIŠKA nosečnost je prerasla že v epidemijo. Vendar so tragične razsežnosti tega problema najbolj očitne, ko imamo v mislih, kako nosečnost vpliva na prestrašeno najstnico. Če nič drugega, bo doživela drastične spremembe, ki ne bodo močno vplivale samo nanjo, ampak tudi na njeno družino in bližnje.

Najstniki so, kot temu pravi Biblija, v ‚cvetu mladosti‘ – času, ko so spolne želje pogosto na vrhuncu. (1. Korinčanom 7:36) Vendar bi preveč poenostavili, če bi rekli, da je za najstniško nosečnost krivo zgolj to, da se ne uporablja kontracepcije. Dokazi kažejo, da je z najstniško nosečnostjo povezanih veliko zapletenih socialnih vprašanj in čustvenih težav.

Zakaj pride do tega

Raziskave kažejo, da mnoge najstniške matere izhajajo iz razbitih družin. »Vse življenje sem si želela samo to, da bi lahko živela v pravi družini,« tožijo mnoge noseče najstnice. Jasno je torej, da so lahko problematične družine odskočna deska za najstniško nosečnost. Program pomoči mladoletnim mamicam je pokazal, da imajo te najstnice pogosto »slabe odnose s svojo materjo in nikakršnih odnosov z očetom«. Anita, ki je pri 18 letih postala mati, se spominja, da je njena mati, ki ni bila poročena, trdo delala, da bi poskrbela za gmotne potrebe družine. Toda Anita je čutila čustveno praznino, ker v družini ni bilo očeta.

Druga dekleta postanejo neporočene matere zaradi posilstva oziroma njegovih posledic. Videti je, da je šok pri nekaterih povod za čustveno bolečino, ki lahko pride do izraza kasneje v življenju v obliki uničujočega vedenja. Na primer, Jasmina je bila posiljena pri 15-ih. »Po tem,« se spominja, »sem povsem otopela. Ko sem bila stara 19 let, sem zanosila.« Tudi spolna zloraba lahko povzroči občutke ničvrednosti. »Nikoli se nisem čutila vredne,« toži Jasmina. Anita je doživela podobno hudo preizkušnjo: »Med 7. in 11. letom me je nadlegoval neki najstnik. Sovražila sem se. Krivdo sem zvračala nase.« Zanosila je, ko je bila stara 17 let.

Po drugi strani so nekatere najstnice žrtve svoje pretirane samozavesti in radovednosti. Nika, ki smo jo omenili v prejšnjem članku, priznava: »Mislila sem, da vem vse in sem sposobna narediti vse. Žal pa sem bila tudi sposobna  imeti otroka.« Katjo, ki je prav tako že zelo zgodaj postala neporočena mati, je radovednost gnala, da je eksperimentirala s spolnostjo. Takole pravi: »Menila sem, da nekatere reči v življenju zamujam.«

Svojo vlogo igra tudi nepoznavanje tega, kar s sabo prinese spolnost. Po besedah sociologov Karen Rowlingson in Stephena McKayja nekateri mladi v Veliki Britaniji »ne vedo točno [. . .], kakšen naj bo medsebojni odnos in kaj pravzaprav pomeni zanositi«. Zdi se, da nekateri mladi ne dojamejo povezave med spolnostjo in nosečnostjo. V neki raziskavi so najstniške matere »pogosto govorile o tem, da so bile, četudi niso uporabljale kontracepcije, šokirane oziroma presenečene, ko so ugotovile, da so noseče«.

Kljub temu pa na najstniško nosečnost najbolj vplivajo spreminjajoča se stališča do spolnosti. Živimo v času, ko ljudje ‚ljubijo užitke namesto Boga‘. (2. Timoteju 3:1–4) Avstralski raziskovalki Ailsa Burns in Cath Scott pravita, da je sedaj »spolnost zunaj zakonske skupnosti manj družbeno, religiozno in ekonomsko sporna«. Imeti nezakonskega otroka ni več tako sramotno, kot je bilo nekoč. Starševstvo je ponekod za najstnike neke vrste dokazovanje oziroma statusni simbol.

 Čustveni davek

To, kar se v resnici dogaja mladoletnim materam, se precej razlikuje od mladostne domišljije. Ko dekleta ugotovijo, da so noseče, jih pogosto preplavijo močna čustva. Mnoge priznajo, da so bile šokirane oziroma zbegane. »Med običajne reakcije spadajo jeza, krivda in zanikanje,« pravijo pri Ameriški akademiji za psihiatrijo otrok in mladostnikov. Zanikanje pa je lahko nevarno, saj zaradi tega dekle morda ne želi sprejeti potrebne medicinske pomoči.

»Strah me je bilo,« se Evelin spominja trenutka, ko je videla rezultate svoje »avanture« s spolnostjo. Mnoga noseča dekleta nimajo nikogar, ki bi se mu lahko zaupala, ali pa jih je preveč sram govoriti o svojih razmerah. Zato ne preseneča, da nekatere preplavijo občutki krivde in jih je strah. Mnoge noseče najstnice tudi zapadejo v hudo depresijo. »Nič kaj mi ni bilo do življenja, vseeno mi je bilo, če bi kar umrla,« pravi Jasmina. *

Ne glede na to, kako se mlado dekle odzove na začetku, pa mora zase in za svojega otroka navsezadnje sprejeti številne dolgoročne odločitve. O tem, kaj lahko mladim dekletom pomaga, da se modro odločijo, bomo govorili v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

 [Okvir na strani 7]

Najstniška nosečnost – pretresljiva dejstva

Čeprav se naslednji podatki nanašajo na Združene države, pa odsevajo nekaj težav, s kakršnimi se morajo spoprijemati noseče najstnice po vsem svetu.

● Štiri dekleta od desetih zanosijo pred svojim 20. letom starosti, kar je letno več kot 900.000 najstniških nosečnosti.

● Približno 40 odstotkov najstniških mater je starih manj kot 18 let.

● Otroke najstniških staršev se večkrat zlorablja in zanemarja kakor otroke starejših staršev.

● Samo štiri matere od desetih, ki so stare manj kot 18 let, končajo srednjo šolo.

● Skoraj 80 odstotkov očetov se ne poroči z najstnicami, s katerimi imajo otroka.

● Le 30 odstotkov najstniških mater, ki se poročijo po rojstvu otroka, ostane v tej zakonski zvezi; najstniški zakoni razpadejo dvakrat pogosteje kakor tisti, v katerih je ženska stara najmanj 25 let.

● Pri otrocih najstniških mater je večja verjetnost prezgodnjega rojstva in nizke porodne teže, umrljivosti kmalu po rojstvu, slepote, gluhosti, kroničnih težav z dihanjem, umske zaostalosti, duševne bolezni, cerebralne paralize, disleksije in hiperaktivnosti.

[Vir slike]

Povzeto po Not Just Another Single Issue: Teen Pregnancy Prevention’s Link to Other Critical Social Issues, The National Campaign to Prevent Teen Pregnancy, februar 2002.

[Okvir/slika na strani 7]

Najstniška nosečnost po svetu

BRAZILIJA: Po poročilih »brazilskega zdravstva je leta 1998 rodilo 698.439 najstniških deklet, starih manj kot 19 let, [. . .] od teh pa jih je bilo 31.857 starih med 10 in 14 let, kar je, kot se verjetno strinjate, absurdna starost za nosečnico«. (Folha de S. Paulo, 25. avgust 1999)

MALEZIJA: »V tej deželi je število otrok, ki so rojeni zunaj zakonske skupnosti, od leta 1998 naraslo, večina mater pa je bila v poznih najstniških letih.« (New Straits Times–Management Times, 1. april 2002)

RUSIJA: »Vladna statistika je pokazala, da se je v Rusiji lani skoraj tretjina otrok rodila neporočenim materam, kar je dvakrat toliko kot pred desetletjem in največ od druge svetovne vojne. Več kot 40 odstotkov teh otrok se je rodilo najstnicam.« (The Moscow Times, 29. november 2001)

VELIKA BRITANIJA: »Velika Britanija ima največ najstniških rojstev v Zahodni Evropi [. . .] Leta 1997 je v Angliji zanosilo skoraj 90.000 najstnic. Približno tri petine jih je tudi rodilo (56.000), 90 odstotkov pa jih je bilo tega leta neporočenih (okoli 50.000).« (Lone Parent Families, 2002)

ZDRUŽENE DRŽAVE: »Kljub temu, da je v zadnjem času stopnja najstniške nosečnosti upadla, pa štiri dekleta od desetih pred svojim 20. letom zanosijo vsaj enkrat.« (Whatever Happened to Childhood? The Problem of Teen Pregnancy in the United States, 1997)

[Slika na strani 5]

Ko se starša razideta, se možnosti za najstniško nosečnost povečajo

[Slika na strani 6]

Videti je, da nekateri mladi ne dojamejo povezave med spolnostjo in nosečnostjo

[Slika na strani 6]

Nosečnost zelo vpliva tako na dekle kot na njene bližnje