Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Nenehen boj z vodo

Nenehen boj z vodo

Nenehen boj z vodo

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ NIZOZEMSKE

»Siloviti oceanski valovi dvakrat dnevno zalijejo brezmejno pokrajino, tako da se človek sprašuje, ali zemlja pripada kopnemu ali morju. Tamkajšnje pomilovanja vredno ljudstvo živi na visokih gričih, ki jih je samo dvignilo nad najvišji znani nivo vode.«

ZGORNJI opis boja, ki so ga z vodo bili prebivalci nižavja ob Severnem morju, je nastal pod peresom Plinija Starejšega, rimskega pisca iz prvega stoletja. Ta boj se bije še danes. Od več kot 16 milijonov tukajšnjih prebivalcev jih približno polovica živi in dela pod morsko gladino.

Kljub temu neprestanemu boju se prebivalci Nizozemske nimajo za pomilovanja vredne. Njihova država je morda res nižinska in majhna, * vendar je med najbogatejšimi na svetu. In presenetljivo je, da se ima Nizozemska za velik del svoje blaginje zahvaliti ravno vodi in boju z njo.

Pomemben razlog, zakaj so Nizozemci ostali tukaj, je rodovitna zemlja. Odlična je za kmetijstvo, vrtnarstvo in živinorejo. Poleg tega ima država zaradi izliva glavnih evropskih rek tudi gospodarsko pomembno lego. Ni čudno, da pravijo Nizozemski – s pristaniščem v Rotterdamu, ki je največje na svetu – vrata v Evropo!

Dolgoletna gradnja nasipov

Vendar blaginja ni prišla kar sama od sebe. Zadnjih 900 let gradijo Nizozemci nasipe, zato da bi se obvarovali pred vodo – pred rekami, ki tečejo skozi deželo, in pred morjem. Zato Nizozemsko danes varuje pred to nevarnostjo na tisoče kilometrov nasipov – res osupljiv dosežek!

Nasipe najdemo tudi v drugih državah. Toda na Nizozemskem so nasipi odločilnega pomena zaradi dejavnikov, kot je denimo nadmorska višina. Koos Groen, soavtor knjige Dijken (Nasipi), pravi: »Če bi celotno prebivalstvo Švice odpotovalo za eno leto na počitnice v tujino, bi bila ob vrnitvi njihova zemlja še vedno tam. Če pa bi to storili Nizozemci, bi do vrnitve izginila polovica njihove zemlje in 75 odstotkov njihovih hiš.« *

Boj z vodo se nenehno bije, zato je lahko danes na milijone Nizozemcev, ki živijo pod morsko gladino, na suhem in ponoči mirno spi. Upoštevajte, kaj vse je potrebno za vzdrževanje peščenih plaž in obalnih sipin.

Ohranjanje peščenih plaž in obalnih sipin

V preteklih tisočletjih so nastale peščene plaže in obalne sipine, ki so kot naravna pregrada varovale pokrajino pred morjem. Toda to pregrado neustavljivo razjeda erozija. Izgubo nadomestijo tako, da kakih 9 do 20 kilometrov stran od obale s posebnimi ladjami zajemajo pesek z morskega dna in ga nasipajo na obalo oziroma ob njo. Od leta 1970 je bilo zaradi ohranitve nizozemskih sipin premaknjenih več kot 85 milijonov kubičnih metrov peska!

Toda ohranjanje sipin ne koristi le ljudem. »Čeprav sipine pokrivajo le en odstotek Nizozemske,« piše v nizozemskem časopisu NRC Handelsblad, »je tukaj najti tri četrtine vseh ptičjih vrst, ki živijo v državi, in dve tretjini vseh višjih rastlin.«

Krajša obrambna linija

Nizozemci so leta 1932 postavili 32 kilometrov dolg Afsluitdijk oziroma zaporni nasip. Ta nasip je celinsko morje Zuiderzee v hipu spremenil v jezero IJsselmeer. Obenem se je približno 1900 kilometrov dolga obala Nizozemske skrajšala na nekaj več kot 1300 kilometrov.

Potem ko je kakih 20 let kasneje, leta 1953, v katastrofalni poplavi umrlo 1835 ljudi, so se graditelji nasipov lotili še večjega projekta. Njihov cilj je bil zapreti vse morske rokave v jugozahodnem delu države, razen tistih, ki so vodili do pristanišč v Rotterdamu in Antwerpnu. S projektom Delta so nizozemsko obalno črto navsezadnje skrajšali na kakih 622 kilometrov.

Zaščita pred rekami

Nevarnosti ne prinaša le morje, ampak tudi reke, ki tečejo skozi Nizozemsko in se izlivajo v morje. Proti koncu zime, ko dolgo dežuje in se v gorah tali sneg, pridere z rekami iz Švice, Nemčije, Francije in Belgije na Nizozemsko veliko vode.

Te ogromne količine vode lahko povzročijo resne probleme. Februarja 1995 so na primer reke v osrednji Nizozemski tako narasle, da so se bali, da bodo nasipi zaradi pritiska popustili. Če bi eden od njih popustil, bi pokrajino za nasipi pokrilo več metrov vode. Groen, ki smo ga že prej citirali, pravi: »Malokdo se zaveda, kaj bi se lahko zgodilo, če bi rečni nasipi popustili.«

»Kad« brez strehe

Nizozemska je od vseh držav najbolj znana po polderjih, kosih »nove zemlje«, ki ležijo pod morsko gladino in jih obdajajo nasipi. Vse do konca 19. stoletja so višino vode v polderjih uravnavali z mlini na veter. Danes pa njihovo delo opravljajo računalniško vodene črpalne postaje. Peter Nowak, ki vzdržuje črpalno postajo blizu Amsterdama, nam je pojasnil, za kaj pri tem gre.

»Polder bi lahko primerjali s kadjo,« je dejal Nowak. »Običajno leži več metrov pod morsko gladino. Nasipi, ki ga obdajajo, preprečujejo poplavljanje. Vendar nasip ni streha. Močno deževje bi lahko povzročilo, da bi se področje znotraj nasipov oziroma kad napolnila. Da bi se preprečilo resne težave, je treba vodo izčrpati. Ampak kam naj ta voda gre?«

Polder prepreda mreža jarkov, po katerih voda odteče do črpalne postaje. Vsak kmet mora jarke na svojem zemljišču očistiti, zato da se ne bi zamašili. Črpalka nato prečrpa vodo iz polderja v vodni zbiralnik boezem, to je dovršen sistem jezer in kanalov zunaj polderja. Odvečno vodo se iz boezema ob oseki izpusti v morje.

»Ohranjanje pravega nivoja vode v polderju je izredno pomembno za nizozemsko gospodarstvo,« je nadaljeval Nowak. »Kmetje v sušnih poletjih potrebujejo za rast trave ali kmetijskih rastlin vodo, zato se v polderje spusti nekaj vode. Na nekaterih polderjih raste najbolj znano nizozemsko izvozno blago – cvetje.«

Živeti, kjer je nekoč bilo morje

V 20. stoletju se na polderje ni več gledalo samo kot na dodatno kmetijsko zemljo, ampak tudi kot na bivalno površino. Ko so načrtovalci mest pred pol stoletja pričeli načrtovati mesta na polderjih, so imeli le malo izkušenj pri organiziranju novih sosesk. Toda danes boste ob obisku polderjev videli, da jim je na suhem morskem dnu uspelo zgraditi prijetne soseske! Zakaj ne bi prišli in se o tem sami prepričali?

Ali ste nekoliko negotovi glede tega, da bi se sprehodili pod morsko gladino? To je razumljivo, toda mnoge je presenetilo, da so to nevede že storili. Če ste na primer kdaj prestopili na letališču Schiphol blizu Amsterdama, je vaše letalo pravzaprav pristalo na dnu nekdanjega jezera. Dejstvo, da sploh niste opazili, da ste kake 4 metre pod morsko gladino, dokazuje, da so nasipi na Nizozemskem še vedno v dobrem stanju!

[Podčrtni opombi]

^ odst. 5 Površina Nizozemske je približno 41.500 kvadratnih kilometrov.

^ odst. 9 Dve petini Nizozemske zavzemajo polderji, to je svet, ki leži pod morsko gladino. Če nasipov ne bi stalno vzdrževali, bi bili polderji poplavljeni. Gorske države, kot je Švica, ležijo nad morjem in zato niso v takšni nevarnosti.

[Okvir/sliki na strani 18]

Shodi POD MORSKO GLADINO

Ena od dveh zborskih dvoran Jehovovih prič na Nizozemskem leži 5 metrov pod morsko gladino. »Na poti na naše zbore, ki jih imamo dvakrat letno,« je dejal neki Pričevalec, »se pogosto spomnimo Božjih besed, zapisanih v Jobu 38:8 in 11: ‚Kdo je zaprl morje z zatvornicami [. . .] in velel: Dotod pojdeš in nikar naprej, in tu bodi mejnik kljubovalnim valovom tvojim!‘ Te besede nas spomnijo, da je način, kako Jehova lahko nadzoruje neverjetno vodno silo, veliko boljši od dela človeških hidravličnih inženirjev, čeprav so njihovi dosežki impresivni.«

[Okvir na strani 19]

Kdo skrbi za NASIPE?

Nasipe in izsuševalne sisteme je treba vzdrževati in včasih tudi popraviti. Že vse od srednjega veka za to skrbijo krajevne in regionalne službe za gospodarjenje z vodami, ki se imenujejo odbori za vode. Temelj za delovanje teh odborov so tri načela: interes, plačilo in pravica do besede. Kdor ima interes, da so nasipi varni, mora plačati za njihovo upravljanje in vzdrževanje. Vendar ima tudi besedo pri varovanju teh interesov in pri porabi zbranega denarja.

Odbori za vode delujejo na Nizozemskem od 12. stoletja. Trenutno deluje več kot 30 takšnih odborov. Te odbore imajo pravico postaviti, razpustiti in upravljati pokrajinske oblasti. Te tudi odločajo o velikosti in sestavi »vojske na nasipih«. Člani te vojske živijo na področju, ki ga morajo varovati. Pri svojem delu imajo dober motiv – skrb za varnost svojih družin in svoje soseske. Ko je plima, patruljirajo ob nasipu, pripravljeni, da z vrečami peska in drugo opremo stopijo v akcijo in preprečijo razpoke. Ta dolgoletni sistem odborov zagotavlja, da je za nasipe dobro poskrbljeno.

[Zemljevid na strani 16]

(Lega besedila – glej publikacijo)

To modro obarvano območje bi bilo brez sipin in nasipov večino časa poplavljeno

[Slika na strani 16, 17]

Velikanske morske nasipe so zgradili, da bi zaščitili nižavje za njimi

[Slika na strani 17]

Vsako leto je treba dosuti več milijonov kubičnih metrov peska

[Slika na strani 18]

Nič nenavadnega ni, če se avtomobili vozijo nižje kakor ladje

[Slika na strani 18]

Razdejani nasipi leta 1953

[Navedba vira slike na strani 17]

Fotografiji: Met vriendelijke toestemming van het Nederlandse Ministerie van Verkeer en Waterstaat

[Navedba vira slike na strani 18]

Gornji fotografiji: Met vriendelijke toestemming van het Nederlandse Ministerie van Verkeer en Waterstaat