Nairobi – »kraj hladnih voda«

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ KENIJE

»Pust, močvirnat pas namočene pokrajine, prepuščene vetru, brez kakršne koli človeške naselbine, zavetišče tisočim divjim živalim vseh vrst. Edini dokaz občasne prisotnosti človeka je bila stara pot, ki se je vila ob robu barju podobne ravnine in po kateri so potovale karavane.« (THE GENESIS OF KENYA COLONY)

TE BESEDE opisujejo Nairobi, kakršen je bil pred malo več kot sto leti – dom levom, nosorogom, leopardom, žirafam, smrtonosnim kačam in nešteto drugim živalim. Pogumni Masaji so svojo ljubljeno živino vodili k tukajšnji reki, ki je bila za nomadske skupnosti dobrodošel prizor. Reko so pravzaprav imenovali Uaso Nairobi, kar pomeni »hladna voda«, področje pa Enkarre Nairobi in pomeni »kraj hladnih voda«. S tem so dali ime področju, ki je povsem spremenilo zgodovino Kenije.

 Pomemben dogodek v razvoju Nairobija je bila gradnja kenijske železnice, ki je bila nekoč znana po imenu »Divji ekspres«. * Do sredine leta 1899 je bilo od obalnega mesta Mombasa do Nairobija položenih 530 kilometrov tračnic. Gradbeni delavci so še vedno trpeli zaradi srečanja z znanima »tsavskima ljudožercema« – levoma, ki sta ubila številne sodelavce – ekipo pa je čakal še obsežen svet Velikega tektonskega jarka. Železnica naj bi segala globoko v notranjost dežele, zato dotedanja lokacija glavnega skladišča, v Mombasi, ni bila več praktična. Zaradi tega je bil Nairobi kljub svojemu neprijaznemu videzu izbran namesto Mombase kot najboljša lokacija za delavsko počivališče in skladišče gradbenega materiala v notranjosti. To je mestu utrlo pot, da je kasneje postalo prestolnica Kenije.

Na začetku 20. stoletja je bil Nairobi izbran za upravno središče novo ustanovljenega Vzhodnoafriškega protektorata, kot se je takrat imenovala Kenija. Nadobudnemu mestecu bi vnaprejšnje načrtovanje pomagalo. Namesto tega je okoli železniške postaje zrasla truma grobo izdelanih stavb. Ker so bile narejene iz lesa, valovite pločevine in drugih tukajšnjih materialov, je bil Nairobi bolj podoben barakarskemu naselju kot pa bodočemu mednarodnemu središču. Tistih nekaj stavb na začetku 20. stoletja vsekakor ni bilo načrtovanih s tem ciljem v mislih. Poleg tega je pretila stalna nevarnost zaradi divjih živali, ki so se potikale v bližini mesta.

Kmalu so svoj davek terjale bolezni. Izbruh kuge je bil za nove upravitelje prvi pravi preizkus. Hitro zdravilo? Širjenje bolezni so ustavili tako, da so prizadete mestne predele požgali do tal! V naslednjih 50 letih je Nairobi le počasi izgubljal sledi nič kaj lepe preteklosti in zrasel v komercialno in družbeno središče Vzhodne Afrike.

Kako se je sodobno mesto razvilo

Iz Nairobija, ki je na nadmorski višini približno 1680 metrov, se razprostira čudovit pogled na okolico. Ko je vreme jasno, se brez težav vidi dve pomembni afriški znamenitosti. Proti severu leži gora Kenija, ki je s 5199 metri najvišja gora v Keniji in druga najvišja v Afriki. Bolj proti jugu, na kenijski meji s Tanzanijo, je Kilimandžaro, ki je s 5895 metri najvišji afriški vrh. Večni sneg in led na Kilimandžaru, ki leži blizu ekvatorja, je pred 150 leti pritegnil evropske geografe in raziskovalce.

Nairobi je v svoji več kot 50-letni zgodovini doživel popolno preobrazbo. Rast je opazna v vedno spreminjajočem se mestnem obzorju. Današnje visoke in mogočne stavbe  iz stekla in jekla, ki se svetlikajo v svetlobi zahajajočega tropskega sonca, so prizor, vreden občudovanja. Obiskovalec poslovnega središča Nairobija se bo morda nejeverno čudil, ko bo izvedel, da je bilo pred samo stotimi leti prav tukaj, kjer hodi, skrivališče zveri – nevaren kraj za ljudi.

Sčasoma se je to spremenilo. Zasadili so eksotično rastlinstvo, med drugim prekrasno bugenvilijo, cvetočo jakarando, hitro rastoči evkalipt in akacijo. Tako so nekdaj prašne poti počasi spremenili v avenije z drevjem, ki v vročem vremenu s svojo senco hladi pešce. Blizu centra mesta je arboretum, v katerem raste vsaj 270 drevesnih vrst. Lahko si predstavljamo, zakaj je neki pisec dejal, da je Nairobi »videti kakor zgrajen sredi naravnega gozda«. Razraslo zelenje precej pomaga uravnavati prijetne temperature v Nairobiju – tople dneve in hladne noči.

Talilni lonec kultur

Nairobi je kakor velik magnet pritegnil k sebi širok spekter ljudi. Mesto ima danes več kot dva milijona prebivalcev. Dokončanje železnice je ljudi spodbudilo, da so se naselili tukaj. Indijci, ki so pomagali graditi železnico, so ostali tukaj in odprli podjetja, ki so rasla in se širila po državi. Prišli so še podjetneži iz Avstralije, Kanade in drugih afriških držav.

Nairobi je talilni lonec kultur. Na ulicah lahko srečate Indijko v valujočem sariju, ki je na poti v nakupovalno središče, pakistanskega inženirja, ki hiti na gradbišče, brezhibno oblečeno stevardeso iz Nizozemske, ki se prijavlja na recepciji enega od hotelov, ali japonskega poslovneža, ki hiti na pomemben poslovni sestanek, verjetno na uspešni nairobijski borzi. Poleg tega lahko najdete domačine, ki čakajo na avtobusnih postajališčih, prodajajo na stojnicah, odprtih tržnicah in trgovinah ter delajo v pisarnah ali v številnih nairobijskih podjetjih.

 Paradoksalno je, da bi le za malo Kenijcev, ki živijo v mestu, lahko rekli, da so pravi »Nairobijci«. Večina je iz drugih delov države prišla v mesto iskat »bolj zelene pašnike«. Kot celota so prebivalci Nairobija prijazni in gostoljubni. Morda so se prav zaradi te gostoljubnosti v mestu nastanile svetovne in regionalne organizacije ter združenja. V Nairobiju je svetovni sedež Programa Združenih narodov za okolje.

Kaj pritegne obiskovalce?

Kenija je dežela s široko in raznoliko paleto divjega življa. Številni narodni parki in rezervati za divjad še naprej letno privabljajo na tisoče obiskovalcev. Iz Nairobija so organizirani številni izleti. Vendar je Nairobi že sam po sebi turistična znamenitost. Na pragu malokaterega mesta na svetu se sprehajajo živali. Narodni park Nairobi, ki je od centra mesta oddaljen manj kot 10 kilometrov, je raj za obiskovalce. * Tukaj se lahko iz oči v oči srečate z nekdanjimi prebivalci Nairobija. Človeka loči od živali le nekaj žice. Še nedolgo tega, septembra 2002, so v neki dnevni sobi v Nairobiju ujeli odraslega leoparda, ki je tja zataval iz bližnjega gozda!

Le nekaj minut peš od centra mesta je Nairobijski muzej. Dnevno ga obišče na stotine ljudi, ki želijo spoznati bogato zgodovino Kenije. Znotraj muzeja je tudi park kač, v katerem živijo številne vrste plazilcev. Videti je, da obiskovalčev strmeč pogled krokodila prav nič ne moti. Živahno dogajanje, kot je videti, ne zmoti niti bližnje želve, kljub njeni počasnosti. Seveda so tukaj glavni stanovalci zvijajoči se plazilci – kobre, pitoni in gadi. Ob takšnih živalih nikar ne spreglejte napisa: »Zastrupitev na lastno odgovornost!«

Drugačne vode

Reka, po kateri se Nairobi imenuje, še vedno teče, vendar je onesnažena z industrijskimi in gospodinjskimi odplakami, kar je pogost pojav v mnogih razvijajočih se mestih. Toda z leti so prebivalci Nairobija dobili »vodo«, ki priteka iz višjega vira. Ta voda je biblijsko sporočilo življenja, ki ga učijo Jehovove priče. (Janez 4:14)

Leta 1931, veliko prej, preden si je Nairobi pridobil današnjo veličino, sta brata Gray in Frank Smith iz Južnoafriške republike obiskala Kenijo, zato da bi razširila biblijsko resnico. Iz Mombase sta potovala po isti poti kot železnica in pogumno prestala številne nevarnosti – včasih sta celo spala v neposredni bližini divjih živali. V Nairobiju sta poleg druge biblijske literature uspela razdeliti 600 brošur. Danes je v Nairobiju okoli 5000 Jehovovih prič, ki se zbirajo v 61 občinah. Nairobijci so zaradi shodov v občinah, zborov, območnih in mednarodnih zborovanj seznanjeni z dejavnostmi Jehovovih prič. Mnogi so z veseljem sprejeli na Bibliji temelječe sporočilo upanja.

Svetlejša prihodnost

»V industrializiranih mestih pogosto primanjkuje primernih stanovanjskih površin [. . .]. Tovarne pogosto onesnažujejo zrak in vodne vire,« piše v Encyclopædii Britannici. Nairobi ni pri tem nobena izjema. V mesto se dnevno selijo ljudje s podeželja, zato bo to morda postalo še večji problem. Pod takšnimi bremeni lahko dragulj, kot je Nairobi, hitro zgubi svoj sijaj.

Vendar na srečo prihaja čas, ko bo zavladalo Božje kraljestvo in bodo vsi ljudje popolnoma uživali življenje – življenja ne bodo kvarile težave, zaradi katerih je danes težko živeti v mestih. (2. Petrovo 3:13)

[Podčrtni opombi]

[Zemljevid na strani 16]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Nairobi

[Slika na strani 18]

Kilimandžaro

[Slika na strani 18]

Gora Kenija

[Vir slike]

Duncan Willetts, Camerapix

[Slika na strani 18]

Tržnica na prostem

[Slika na strani 19]

Frank in Gray Smith leta 1931

[Navedba vira slike na strani 17]

© Crispin Hughes/Panos Pictures