Čar ribolova na ledu

Od pisca za Prebudite se! iz Finske

 ZIMSKA idila na Severu ponuja ljudem neštete možnosti za dejavnosti na prostem. Da bi uživali v bleščeče beli pokrajini in ledeno mrzlem zraku, hodijo, smučajo, drsajo in se sankajo. So pa tudi takšni, ki radi ribarijo na ledu. Že dolgo sem se spraševal, kaj je pri tem ribolovu tako zanimivo. Pa sem prijatelja Marttija, ki je izkušen ribič, prosil, naj me vzame s seboj na ribarjenje.

Komaj se je začelo svitati, jaz pa sem že pri Marttiju. Pripravljeno ima vso potrebno opremo: palice, vabe, zložljiva stola in najpomembnejše orodje – velik sveder za vrtanje lukenj v led. Moja naloga je bila samo to, da sem si priskrbel primerna oblačila. Ta morajo biti topla in mora jih biti dovolj. Kdor ribari na ledu, dolge ure sedi, veter pa je lahko na odprtem, na morju ali jezeru, zelo mrzel. Martti živi ob morju, zato skoraj vedno tam tudi ribari. Če bi živel v notranjosti, bi verjetno za to izbral kakšno zaledenelo jezero ali reko.

Ko prideva na obalo in stopiva na led, pomislim: ‚Ali je sploh varno hoditi po zaledenelem morju?‘ V tem letnem obdobju je dokaj varno. Na začetku zime so temperature zelo nizke, zato je tudi led izjemno debel. Pa vendar je treba biti na ledu vedno previden. Celo v hudi zimi je lahko led ponekod tanek. Pomembno je, da poznamo stanje ledu in morebitne nevarnosti ter smo primerno opremljeni. Po nekaj korakih začne Martti v led vrtati luknjo. Za sveder je led kot maslo in skoraj v trenutku izvrta kakih 70 cm globoko luknjo. Martti nato z nekakšno sitasto zajemalko iz luknje očisti led in brozgo. Zatem se usede na zložljiv stol, si pripravi ribiško vrvico in skozi led v morje vrže trnek.

Resda je bistvo tovrstnega ribolova preprosto – treba je pač v led izvrtati luknjo in vreči trnek – vendar pa je z malo predznanja vse precej lažje. Bistveno je denimo izbrati pravo lokacijo. Ribe pozimi manj iščejo hrano, zato je dobro vedeti, kje se zbirajo. Martti se je za to lokacijo odločil, ker jo pozna že od prej. Če bi se odpravila kam, kjer še ni bil, bi verjetno vse temeljito raziskal na karti in si naredil dober načrt, kje iskati ribe. Kdor ribari na ledu, se nauči tudi opazovati vreme in kako to vpliva na selitve rib. Pri iskanju rib morda izvrta luknje na različnih mestih. V enem dnevu lahko izvrta tudi več deset lukenj.

Danes je videti, kot da ribe niso lačne ali pa se skrivajo. Kakor koli že, naju to ne moti. Izvedel sem namreč, v čem je resničen čar ribarjenja na ledu. Pomembnejše od ulova je to, da je človek zunaj in uživa v naravi. Martti to povzame takole: »Še zlasti za mestnega človeka je to kakor dopust. Pozabiš na vse svoje skrbi.«

[Slika na strani 27]

Vrtanje v led

[Slika na strani 27]

Sveder