Ali so vse poti vodile v Rim?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ AVSTRIJE

CESTE rimskega imperija so tesno povezovale oddaljene province s prestolnico. Povezale so goste galske gozdove z grškimi mesti in naredile most med Evfratom in Rokavskim prelivom. Predvsem pa je bil zaradi njih skoraj vsak del cesarstva dostopen legijam, ki so širile oblast Rima. Od teh tlakovanih glavnih cest so se v rimske province vile številne stranske poti. Zato je tudi nastal pregovor »Vse poti vodijo v Rim«.

Rimski imperij je prepredalo več kot 80.000 kilometrov cest. Kako bi jih lahko kdo danes preučil in razumel njihov pomen za staroveški svet? En način je, da razišče Peutingerjev zemljevid, cestno karto iz 13. stoletja.

Peutingerjev zemljevid je po mnenju zgodovinarjev kopija zemljevida, ki je bil narisan, ko so po teh znamenitih cestah še korakale rimske vojske. Leta 1508 je ta ročno izdelana kopija prišla v roke Konrada Peutingerja, mestnega pisarja v Augsburgu v južni Nemčiji, in sčasoma je zemljevid postal znan po njem. Danes hrani zemljevid Avstrijska nacionalna knjižnica na Dunaju, in sicer pod latinskim imenom Tabula Peutingeriana.

Ves rimski svet na enem zvitku

Učenci v sodobnih učilnicah pogosto preučujejo skoraj kvadratne zemljevide, obešene na stenah. Peutingerjev zemljevid pa je 34 centimetrov širok zvitek, ki razvit meri v dolžino več kot 6,75 metra. Prvotno je bil izdelan iz 12 pol pergamenta, ki so jih zlepili eno poleg druge. Danes je ohranjenih 11 pol. Zemljevid kaže svet rimskega imperija, ko je bil ta na vrhuncu svoje moči in se je raztezal od Velike Britanije pa vse do Indije. Tudi če vam je to  področje na sodobnih zemljevidih znano, se boste pri prvem preučevanju Peutingerjevega zemljevida morda zgubili. Zakaj?

Peutingerjev zemljevid ni bil narisan za sodobne geografe, ampak za staroveške popotnike. Takšen zemljevid je bil enostaven za uporabo na poti. Toda zato da bi vseboval potrebne podrobnosti, je izdelovalec moral skrajšati razdaljo med severom in jugom imperija ter ga precej razširiti v smeri vzhod-zahod. Nastal je popačen zemljevid, ki ga je popotnik zlahka odprl, preučil, zopet zvil in nosil s seboj. Brez težav je lahko ugotovil, katero pot je najboljše ubrati, da pride iz enega kraja v drugega. To mu je bilo pomembnejše od oblike Italije, velikosti Črnega morja ali od dejanske smeri potovanja. *

Na Peutingerjevem zemljevidu je uporabljenih več barv. Ceste so označene z rdečo, gore z rjavo, reke pa z zeleno barvo. Na zemljevidu je na stotine mest, njihova lega pa je označena z navadnimi hišami, hišami z notranjimi dvorišči in stolpi. Videti je, da ti simboli označujejo, kakšni objekti so bili v posameznem kraju. Zemljevid tudi pokaže razdaljo med mesti, postajami in počivališči.

Na tem zemljevidu je označenih tudi več biblijskih krajev in dogodkov. Na področju gore Sinaj sta dva pripisa v latinščini. Eden se glasi: »Puščava, po kateri so sinovi Izraelovi pod Mojzesom tavali 40 let.« (Jozue 5:6) Drugi pa: »To je kraj na gori Sinaj, kjer so prejeli postavo.« (3. Mojzesova 27:34)

Pripis ob Jeruzalemu vsebuje tudi drugo ime za mesto, Aelia Capitolina, ki je izhajalo iz imena Publiusa Aeliusa Hadrianusa, bolj znanega kot Hadrijan. Ta rimski cesar je Jeruzalem v drugem stoletju n. št. preimenoval po sebi. Na zemljevidu pa je tudi latinsko ime za Oljsko goro. (Luka 21:37)

Ali so vse poti vodile v Rim?

Nekatere poti so vodile do Ogleja (Aquileia), mesta v severovzhodni Italiji. Na zemljevidu ima Oglej mogočno zidovje in stražne stolpe. Stal je na križišču pomembnih poti in je imel odlično pristanišče, zato je bil eno najpomembnejših mest v rimskem imperiju.

Via Egnatia je prečkala Balkanski polotok od jadranske obale do Konstantinopla, danes znanega kot Istanbul. Na Peutingerjevem zemljevidu to mesto simbolizira boginja, sedeča na prestolu, vendar pripravljena za boj. Več cest je vodilo do sirske Antiohije, današnjega turškega mesta Antakya. Antiohija je bila za Rimom in Aleksandrijo tretje največje mesto v rimskem imperiju. Na zemljevidu je prikazana sedeča boginja s svetniškim sijem.

Na Peutingerjevem zemljevidu vidimo, da v Rim vodi 12 cest. Ena od teh je Via Appia. Biblijska knjiga Apostolska dela nakazuje, da je apostol Pavel, ko se je prvič odpravil v Rim, potoval prav po tej cesti. Med potovanjem mu je po njej prišla naproti skupina kristjanov iz Rima in srečali so se pri počivališču Tri krčme, ki je tudi označeno na zemljevidu. (Apostolska dela 28:15)

 S katerim simbolom je na Peutingerjevem zemljevidu upodobljen Rim? Mesto je prikazano kot mogočna cesarica, oblečena v škrlat in sedeča na prestolu. Zemlja in žezlo v njenih rokah predstavljata nadvlado svetu, ki ima središče v prestolnici imperija.

Ali je točno reči, da so vse te poti vodile v Rim? Da, če upoštevamo razvejano mrežo stranskih poti, ki se razprostira naprej od glavnih poti. Peutingerjev zemljevid kaže, kako so rimske ceste širile moč imperija in Rimu omogočale, da je provincam vladal skoraj 500 let. Še danes si lahko po teh starodavnih cestah ogledate rimski imperij – na »kolesih« domišljije in s Peutingerjevim zemljevidom kot vodnikom.

[Podčrtna opomba]

[Zemljevid na straneh 13-15]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Peutingerjev zemljevid – nenavadna cestna karta

ŠPANIJA

MAROKO

VELIKA BRITANIJA

FRANCIJA

NEMČIJA

AVSTRIJA

Oglej (Aquileia)

Rim

Področje, povečano na strani 15

ITALIJA

AFRIKA

GRČIJA

Istanbul

EGIPT

TURČIJA

Gora Sinaj

Jeruzalem

SIRIJA

Antakya

Kaspijsko jezero

IRAN

INDIJA

[Zemljevid na strani 15]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Del Peutingerjevega zemljevida, ki prikazuje Rim z okolico

Rim

Oglej (Aquileia)

Istanbul

Jeruzalem

Antakya