Evropsko sodišče podpre pravice matere

Od pisca za Prebudite se! iz Francije

EVROPSKO sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v Franciji je 16. decembra 2003 razsodilo, da so francoska sodišča v primeru Jehovove priče Séraphine Palau-Martinez kriva verske diskriminacije.

Séraphine se je leta 1996 razvezala od moža, ki jo je dve leti pred tem zapustil, in dobila skrbništvo nad svojima otrokoma. Vendar se je leta 1997 zgodilo, da ju oče, potem ko sta bila pri njem na obisku, ni želel več vrniti. Otroka sta do takrat s svojo materjo živela že skoraj tri leta in pol. Séraphine pripoveduje: »Ko sem prišla v šolo po otroka, da bi ju odpeljala domov, je ravnatelj poklical policijo. Svoja otroka sem smela videti le v navzočnosti policistov, zato da se z njima ne bi pogovarjala o svoji veri. Z mano so ravnali kot z zločinko. Povedali so mi, da otroka lahko vzamem s seboj domov le, če podpišem izjavo, da jima ne bom govorila o Bogu ali Bibliji oziroma ju jemala na krščanske shode.«

Séraphine se je po pomoč obrnila na sodišča. Vendar je leta 1998 pritožbeno sodišče v Nimesu skrbništvo nad otrokoma prisodilo očetu. Svojo odločitev je opravičilo tako, da je brezobzirno in silovito kritiziralo vzgojna načela, ki naj bi jih Jehovove priče domnevno vcepljale svojim otrokom. »Zelo me je prizadelo,« se spominja Séraphine, »ko so me obtožili, da svojima otrokoma delam škodo, ko pa sem jima skušala dati le to, za kar sem menila, da je zanju najboljše, namreč krščansko vzgojo.«

Ko je kasacijsko sodišče, francosko vrhovno prizivno sodišče, podprlo razsodbo pritožbenega sodišča, se je Séraphine odločila obrniti na Evropsko sodišče za človekove pravice. To sodišče je s šestimi glasovi proti enemu odločilo, da »po mnenju sodišča ni nobenega dvoma, da je bilo [francosko] pritožbeno sodišče pristransko in da je s staršema ravnalo različno zaradi verske pripadnosti tožnice. [. . .] Takšno pristransko ravnanje je diskriminacija.« Razsodilo je, da odločitev francoskega sodišča ni temeljila na tem, ali je Séraphine sposobna skrbeti za otroka – o tem namreč ni bilo nikoli nobenega dvoma – niti ni temeljila na trdnih dokazih, pač pa na »preveč posplošenem mnenju o Jehovovih pričah«. Ker je šlo za versko diskriminacijo in kršenje Séraphininih pravic, je sodišče odredilo, da mora Francija plačati odškodnino in sodne stroške.

Ta odločitev je v skladu z razsodbo, ki jo je Evropsko sodišče za človekove pravice izreklo junija 1993 v podobnem primeru. Takrat je sodišče odločilo, da je Avstrija z Jehovovo pričo Ingrid Hoffmann ravnala pristransko zaradi njene religije. * »Skladno z razsodbo v primeru Hoffmann,« piše v francoskem pravnem časopisu La Semaine juridique, »ta sklep potrjuje, da se glede starševske avtoritete nikakor ne sme odločati predvsem na temelju posplošenega mnenja o določeni religiji.« Séraphinin odvetnik je povedal: »Ta odločitev je zelo pomembna, saj bo sodna praksa sodišča vedno enaka, ko se bo staršem, ki so Jehovove priče, zagotavljala pravica do nepristranskega sojenja.«

Ko so Séraphine, ki sedaj živi v Španiji, vprašali, kaj meni o razsodbi, je izjavila: »Zelo sem vesela in čutim olajšanje. To, da so mi otroka odvzeli zaradi moje religije in da ju pet let nisem videla, je bil zame strašanski preizkus, vendar me je Jehova vedno podpiral. Upam, da bo ta sklep sodišča pomagal tudi drugim v enakih okoliščinah.«

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 12]

Séraphine