Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

Pogled v svet

Kitajski zid propada

»Erozija, turisti in načrtovalci gradbenih del so uničili dve tretjini Kitajskega zidu,« poroča londonski časopis The Guardian. »Spomenik svetovne dediščine propada. [. . .] Nekateri predeli so uničeni zaradi vandalizma in polni grafitov, material, iz katerega je zid narejen, pa se uporablja za svinjake in premogovnike.« Sklad svetovnih spomenikov je zid, ki ga opisuje kot »enega najobsežnejših kulturnih spomenikov na zemlji«, pred nedavnim uvrstil na svoj seznam najbolj ogroženih arhitekturnih spomenikov na svetu. K njegovemu uničevanju prispevajo celo tisti, ki bi ga morali varovati. V nekem primeru so »konservatorji zaradi denarne stiske in slabe poučenosti« nekemu načrtovalcu gradbenih del očitno dovolili, da je porušil 14 metrov 600 let starega zidu. Ker je zid tako zelo dolg – prvotno približno 6400 kilometrov – ga je skorajda nemogoče ustrezno vzdrževati.

Nenavadni slepi potniki

»V balastni vodi, ki jo imajo ladje za vzdrževanje ravnotežja in stabilnosti, je na tisoče vrst morskega življa. S to vodo, ki jo v pristaniščih spustijo v morje, lahko rastline in živali vdrejo v nova okolja,« svari okoljevarstvena skupina Svetovni sklad za naravo (WWF). Tujerodne vrste, od meduz do alg, »so lahko enako nevarne kot razlita nafta« in uničujejo ekosisteme, piše v poročilu Reutersa. »Preživelci potovanj lahko dobro uspevajo v novih življenjskih okoljih, saj nimajo naravnih sovražnikov in zajedavcev.« Primeri tega so potujoče školjke, ki prihajajo iz Evrope in so se naselile v vodah Velikih jezer na področju Severne Amerike, rjave alge, ki so pristale v Avstraliji, in severnoameriške meduze, ki so bile prepeljane v Črno morje. Vsako leto naj bi po vsem svetu spustili v morje deset milijard ton balastne vode. »Učinkovitih ekonomskih rešitev za čiščenje balastne vode še ni,« je dejal Andreas Tveteraas, predstavnik WWF-ja.

Internetni samomori

Razveze, brezposelnost ter zloraba alkohola in drog so še vedno glavni dejavniki, ki v Angliji in Walesu prispevajo »k velikemu porastu samomorov med mladimi moškimi«, je pisalo v članku londonskega The Timesa. Vendar pa vse večjo zaskrbljenost zbujajo spletne kramljalnice, kjer mladi ljudje kramljajo in načrtujejo samomore. »Internet že sam po sebi privlači tiste, ki so najbolj nagnjeni k samomoru: mlade moške. Petinsedemdeset odstotkov samomorov naredijo moški, od teh pa jih je 80 odstotkov starih od 15 do 24 let,« piše v časopisu. Na internetu je na tisoče tako imenovanih smrtnih spletnih strani. »Večina ljudi, ki obišče samomorilne spletne strani, se čuti neljubljena in je, kot je videti, že razmišljala o samomoru oziroma ga poskusila narediti. Na tovrstnih spletnih straneh je veliko nasvetov, kako naj se ne bi pustili odvrniti od tega, da bi naredili samomor,« še piše v članku. Nekatere strani spodbujajo potencialne samomorilce, naj izpeljejo svoj načrt in naj si ne premislijo.

Pošta za Boga

Izraelska pošta vsako leto »dostavi na stotine pisem, ki so naslovljena na Boga«, poroča The Economist. »Pisma vse leto prihajajo iz vseh koncev sveta, vendar so tisti, ki pišejo Bogu, najbolj vneti pred verskimi prazniki, kot sta božič ali jom kipur.« V pismih izražajo hvalo, pritožbe ali želje – pogosto so to želje za odpuščanje ali pomoč. Kaj se zgodi s temi pismi? »Pisma, na katerih je pošiljateljev naslov, pošljejo nazaj,« piše v The Economistu. »Druga pa pošljejo v Jeruzalem, kjer jih glavni rabin zatakne v špranje Zahodnega zidu oziroma Zidu objokovanja. Če je videti, da pisec ni judovskega porekla, njegovo pismo pošljejo ministrstvu za verske zadeve.« Vendar »se pošto, ki je namenjena Bogu, dostavi samo enkrat oziroma dvakrat na leto«, piše v članku. Izraelsko telekomunikacijsko podjetje je sedaj »za stik z Bogom namenilo posebno faks številko in tudi nedavno odprlo e-račun za tiste, ki želijo hitrejšo povezavo z nebesi«.

Vedno več piratstva

Po poročilih Mednarodnega obalnega urada ICC so bili »piratski napadi lani po vsem svetu veliko pogostejši in nasilnejši, saj je bilo po poročilih skupno 445 napadov, v primerjavi s 370 napadi v letu 2002. [. . .] Število napadov, v katerih je bilo uporabljeno orožje, je z 68 v letu 2002 naraslo na 100, število ujetih talcev pa je bilo 359, kar je skoraj dvakrat več.« Pirati so se vkrcali na 311 ladij, ugrabili pa so jih skupno 19.« Na seznamu pogrešanih je bilo 71 članov posadke in potnikov, 21 pa so jih ubili – 11 več kot leto poprej. Še enkrat se je pokazalo, da je največ piratstva v indonezijskih vodah, saj je bilo tam kar 121 napadov, sledijo pa jim bangladeške vode z 58 napadi in nigerijske vode z 39 napadi. »Vse prijavljene ugrabitve lahko razvrstimo v dve glavni kategoriji,« poroča urad. To so bile »vojaške operacije aktivističnih skupin, ki so ugrabile člane posadke za odkupnino, da bi zbrale sredstva za svoj cilj, in napadi na lahke tarče, kot so vlačilci in barke«.

Raziskave o spolnih zlorabah, ki so jih zagrešili duhovniki

»Dve dolgo pričakovani raziskavi sta pokazali, da je Rimskokatoliška cerkev [v ZDA] doživela epidemijo spolnih zlorab otrok, v katero so bili v več kot 52 letih vpleteni najmanj 4 odstotki duhovnikov, najvišji odstotek pa je bil tistih, ki so bili za duhovnike postavljeni leta 1970, saj je bil od teh vsak 10 kdaj obtožen zlorabe,« poroča The New York Times. »Od leta 1950 do leta 2002 naj bi skupno 4392 duhovnikov zlorabilo 10.667 otrok, raziskave pa kažejo, da tudi te številke niso dokončne,« saj mnogi primeri niso bili prijavljeni. Neka raziskava, ki jo je opravil Kolidž za kazensko sodstvo John Jay v New Yorku, je pokazala, da »so bili duhovniki obtoženi zlorabe v več kot 95 odstotkih škofij in v približno 60 odstotkih verskih redov«. Neka druga raziskava, ki jo je naredila Katoliška nacionalna komisija za pritožbe, je pokazala, da so katoliška semenišča »tolerirala moralno popustljivost«.

Koristi zmerne vadbe

»Zmerno gibanje, kot denimo 20 kilometrov hoje na teden, lahko prepreči pridobivanje kilogramov in pri posameznikih, ki sicer ne hujšajo namensko, pomaga zmanjšati telesno težo,« poroča FDA Consumer. Osemmesečna raziskava »182 pretežkih moških in žensk, ki so stari od 40 do 65 let in veliko sedijo«, je potrdila, »da obstaja jasna povezava med telesno aktivnostjo in izgubljanjem kilogramov«. Sodelujoči so bili razdeljeni v štiri skupine, prehranjevali pa so se kot ponavadi. Tri skupine so se različno veliko gibale. Četrta, kontrolna skupina, pa se ni gibala. »Kontrolna skupina se je med raziskavo zredila,« piše v članku. »Vsem v skupinah, ki so se gibale, se je v primerjavi s kontrolno skupino znatno zmanjšal obseg pasu in bokov.« Odkritja kažejo, da je težo pogosto mogoče nadzirati z zmernim gibanjem, kot je denimo vsakodnevna polurna hoja.