Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Dobri prijatelji, slabi prijatelji

Dobri prijatelji, slabi prijatelji

Dobri prijatelji, slabi prijatelji

MLAJŠA ženska, ki jo bomo poimenovali Sara, je svojemu sogovorniku v žalosti izlila srce. Izkazalo se je, da je moški, za katerega je menila, da je njen prijatelj, morilec. ‚Če lahko nekdo, ki mu zaupam, naredi nekaj takšnega, kako naj potem sploh še komu zaupam?‘ se je spraševala. Sogovornik jo je vprašal, ali ve, kakšna načela je imel ta moški. Odgovorila je: »Kaj hočete reči?« Sara sploh ni vedela, kaj je mislil z »načeli«. Kaj pa vi? Ali veste, kakšna načela imajo vaši prijatelji?

Odgovor na to vprašanje lahko dobesedno pomeni življenje ali smrt, kot je to razvidno iz Sarine izkušnje. Neki biblijski pregovor pravi takole: »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« (Pregovori 13:20) Toda mnogi ljudje, podobno kot Sara, izbirajo prijatelje zgolj na podlagi tega, ali se z nekom dobro »ujamejo« oziroma kako se počutijo v njihovi družbi. Seveda smo radi z ljudmi, ob katerih se dobro počutimo. Vendar če je to edino merilo za naš izbor in če zelo malo oziroma sploh ne razmislimo o človekovih resničnih lastnostih, bomo morda zelo razočarani. Kako lahko veste, ali se človek ravna po dobrih načelih?

Brez visokih moralnih meril ne gre

Najprej moramo sami živeti po dobrih načelih. Vedeti moramo, kaj je prav in kaj narobe, kaj dobro in kaj slabo, ter se vedno držati visokih moralnih meril. Drug biblijski pregovor pravi: »Železo se z železom ostri, in mož ostri pogled drugemu.« (Pregovori 27:17) Ko dva človeka v prijateljstvo vneseta železu podobno moralno moč, lahko drug drugemu pomagata rasti in njuno prijateljstvo se krepi.

Pacôme iz Francije pravi: »Zame je pravi prijatelj tisti, ki mi prisluhne in se z mano prijazno pogovarja, vendar me je tudi sposoben opomniti, ko naredim kaj neumnega.« Da, naši najboljši prijatelji – ne glede na to, ali so mladi ali starejši – so tisti, ki nam pomagajo ostati na pravi poti in nas usmerjajo, ko smo na tem, da bi naredili kaj napačnega. Biblija pravi: »Udarci prijateljevi so iz zvestih misli.« (Pregovori 27:6) Da bi se moralno in duhovno ojačali, se moramo družiti s tistimi, ki ljubijo Boga in njegova načela. »Ko na šoli ni bilo nikogar z enakimi krščanskimi načeli in prepričanji, kot jih imam jaz,« se spominja Céline iz Francije, »sem dojela, kako pomembno je, da imam prave prijatelje v krščanski občini. Zelo so mi pomagali, da sem lahko uravnovešeno ravnala.«

Kakšen človek je vaš morebitni prijatelj

Če se želite spoprijateljiti s človekom, ki ste ga spoznali, bo morda dobro, da se vprašate: ‚Kdo so njegovi prijatelji?‘ To, s kakšnimi ljudmi se nekdo druži, veliko pove o človeku samem. Poleg tega je pomembno tudi, kaj o njem menijo zreli in spoštovani ljudje iz njegove okolice. Modro je razmisliti o tem, kako morebitni prijatelji ravnajo z nami, pa tudi, kako se vedejo do drugih, še posebej tistih, od katerih nimajo koristi. Če človek svojih prijetnih lastnosti, kot so poštenost, značajnost, potrpežljivost in uvidevnost, ne kaže vedno in do vseh, kaj vam zagotavlja, da bo vedno lepo ravnal z vami?

Za to, da bi spoznali pravi značaj nekoga, so potrebni potrpežljivost, razumevanje in čas za opazovanje tega, kakšen je človek v vsakodnevnem življenju. V Bibliji piše: »Voda globoka je naklep v srcu možá, toda mož razumen mu pride do dna.« (Pregovori 20:5) Z morebitnimi prijatelji se moramo pogovarjati o resnih temah – takšnih, ki odkrivajo njihove vzgibe, pravo osebnost in seveda tudi načela. Kakšni ljudje so? Ali so prijazni ali hladni? Ali so splošno gledano optimistični in vedri ali pa so pesimistični in cinični? So nesebični ali se zanimajo samo zase? Ali so vredni zaupanja ali pa ne? Če človek z vami govori kritično o drugih, kaj mu bo preprečilo, da ne bi za vašim hrbtom tako govoril o vas? »Usta [. . .] govore to, česar je srce polno,« je rekel Jezus. (Matej 12:34) Ko usta govore, bi morali prisluhniti.

Kaj morata imeti prijatelja skupnega

Nekateri menijo, da morajo njihovi prijatelji imeti povsem enak okus, kot ga imajo sami. Neki deček je dejal: »Nikoli ne bi mogel biti prijatelj z nekom, ki ne mara skutne torte.« Res je, da morata imeti prijatelja toliko skupnega, da se lahko razumeta, in najboljše je, da imata skupne temeljne moralne in duhovne vrednote. Toda ni treba, da imata enako osebnost in preteklost. Pravzaprav lahko razlike v življenjskih izkušnjah koristijo obema in prijateljstvo obogatijo.

Dva večna zgleda prijateljstva, opisana v Bibliji – prijateljstvo Jonatana in Davida ter Rute in Naomi – sta temeljila na skupni vdanosti Bogu in njegovim načelom. * Pomenljivo je to, da so v obeh primerih prijatelji premostili velike razlike v letih in drugačni preteklosti. Ta zgleda nas o prijateljstvu poučita še nekaj: Mladi in starejši so lahko kot prijatelji drug drugemu v veliko oporo.

Razlika v letih ni ovira

Imeti prijatelje, ki so starejši ali mlajši od nas, je lahko obojestransko nagrajujoče. Razmislite o tem, kaj so na temelju svojih izkušenj povedali nekateri mladi.

Manuela (Italija): »Pred časom sem se spoprijateljila z nekim zrelim zakonskim parom. Odprla sem se jima in srečna sem, da sta se tudi ona meni. Kljub moji mladosti me nista podcenjevala. To me je navedlo, da sem se zbližala z njima. Njuno prijateljstvo mi je v veliko pomoč, ko se spoprijemam s težavami. Ugotovila sem, da takrat, ko se o svojih težavah pogovarjam s prijateljicami, ki so mojih let, včasih dobim nasvet, ki ni najbolj premišljen. Moja starejša prijatelja pa imata izkušnje, razsodnost in dobršno mero uravnovešenosti, česar mi mladi še nimamo. Z njuno pomočjo se lahko bolje odločam.«

Zuleica (Italija): »Na družabnih srečanjih nismo samo mladi, ampak tudi nekateri, ki so starejši od nas. Opazila sem, da smo, ko smo skupaj tako mlajši kot starejši, na koncu večera vsi resnično spodbujeni. Imamo se lepo, saj ima vsakdo drugačen pogled na reči.«

Starejši, tudi vi se lahko zanimate za mlajše. Prej omenjena komentarja sta pokazala, da mnogi mladi zelo cenijo vaše bogate izkušnje in uživajo v vaši družbi. Amelia, vdova v svojih 80-ih, pravi: »Sama prevzamem pobudo, da sem v stiku z mlajšimi. Njihovi energija in mladost mi dvigujeta duha!« Dobri rezultati takšnega medsebojnega spodbujanja lahko dolgoročno koristijo. Mnogi zadovoljni mlajši odrasli pripisujejo večji del svojega uspeha prijateljem iz mladosti, ki so bili vsaj nekoliko starejši, zgledni in so jim dajali dobre nasvete.

Kako poglobiti prijateljstva

Da bi imeli tesna prijateljstva, vam ni nujno treba navezati novih. Če že imate nekoga, ki vam je pri srcu, zakaj ne bi razmislili, kako lahko še okrepite to prijateljstvo? Dolgoletni prijatelji so še posebej dragocen dar in z njimi bi morali ravnati kot s takšnimi. Njihova zvestoba naj vam ne bo nikoli nekaj samoumevnega.

Predvsem pa si zapomnite, da resnična sreča in resnično prijateljstvo izhajata iz tega, da dajete sebe, svoj čas in sredstva. Nagrada je vsekakor vredna truda in s tem povezanih žrtev. Če pa pri izbiri prijateljev mislite samo nase, vam ne bo nikoli uspelo. Zato se, ko razmišljate o morebitnih prijateljih, ne omejite na tiste, ki jih občudujete, ali tiste, od katerih bi lahko imeli koristi. Zanimajte se za tiste, ki so jih drugi morda spregledali ali pa imajo sami težave pri sklepanju prijateljstev. Gaëlle iz Francije pravi: »Ko se zberemo, da bi kaj počeli, povabimo zraven tudi tiste mlade, za katere vemo, da so osamljeni. Rečemo: ‚Gotovo ne želiš biti sam doma. Pridi z nami. Tako se bomo bolje spoznali.‘« (Luka 14:12–14)

Po drugi strani pa takrat, ko vam dobri ljudje ponudijo prijateljstvo, tega ne zavrnite prehitro. Elisa iz Italije pravi: »Morda se lahko v vas pojavi nekaj zamere, ko menite, da ste bili v preteklosti izključeni iz družbe. Morda pričnete razmišljati: ‚Navsezadnje mi prijateljstva niso tako pomembna.‘ Zato se zaprete vase, se osamite in mislite le nase. Namesto da bi poiskali prijatelje, si ustvarite pregrado.« Drugim se raje odprite, kot pa da zaradi neutemeljenih strahov oziroma sebičnih interesov ne sklepate novih prijateljstev. Nadvse smo lahko hvaležni, ko ljudje pokažejo toliko zanimanja za nas, da želijo biti naši prijatelji.

Prave prijatelje si lahko pridobite

Samo želeti si, da bi imeli prave prijatelje, čakati na to in brati članke, kakršen je ta, ni dovolj. Učenje tega, kako se s kom spoprijateljiti, je kot učenje vožnje s kolesom. Ničesar od tega se ne moremo v celoti naučiti iz knjig. Vaditi moramo, pa čeprav se lahko zgodi, da včasih ne bomo uspešni. Biblija kaže, da so najtesnejši medsebojni odnosi globoko ukoreninjeni v skupnem prijateljstvu z Bogom. Toda Bog ne more blagosloviti našega prizadevanja, da bi si pridobili prijatelje, če pri tem ne napnemo vseh moči. Ali ste odločeni imeti prave prijatelje? Ne obupajte! Molite za Božjo pomoč, nesebično se zanimajte za druge in bodite prijatelj.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 12 O teh prijateljstvih lahko preberete v Bibliji, in sicer v Rutini knjigi ter v Prvi in Drugi Samuelovi knjigi.

[Okvir/slika na strani 11]

Sporočilo za starše

Podobno kot marsikatero drugo učenje se tudi pouk o prijateljstvu prične doma. Povečini družinsko življenje zelo majhnim otrokom zadovolji večino potreb po prijateljstvu. Vendar tudi v takšnih okoliščinah na otrokovo razmišljanje, čustva in vedenje močno vplivajo njegovi stiki z drugimi. Razmislite denimo, kako hitro se mnogi otroci priseljencev naučijo govoriti nov jezik in to samo pri druženju z drugimi otroki.

Kot starši imate prednost, da svojim otrokom pomagate modro izbrati prijatelje. Otroci in mladostniki še niso povsem sposobni tako presojati, ne da bi jih pri tem vodili starši. Vendar pa obstaja problem. Mnogi mladi so si bližje s sovrstniki kot pa s starši ali kom, ki je starejši od njih samih.

Nekateri strokovnjaki menijo, da je dejavnik, ki vpliva, da se najstniki po pomoč raje obrnejo k sovrstnikom kakor staršem, ta, da mnogi starši ne zaupajo v lastno moralno avtoriteto. Starši morajo nase prevzeti od Boga dano odgovornost, da se potrudijo pri usmerjanju svojih otrok in se zanimajo zanje. (Efežanom 6:1–4) Ampak kako? Družinski psiholog dr. Ron Taffel se pri svojem delu srečuje z mnogimi starši, ki ne vedo, kako se spoprijeti s svojimi mladostniškimi otroki. Piše, da se mnogi »pri vzgoji svojih otrok bolj pustijo voditi najnovejšim metodam, za katere izvedo iz medijev«, kot pa da bi bili svojim otrokom starši. Zakaj se zatekajo k tem metodam? »Svojih otrok ne poznajo dovolj dobro, da bi lahko z njimi imeli primeren odnos.«

Vendar ni treba, da je tako. Starši morajo razumeti, da se bodo otroci obrnili na svoje prijatelje, če tega, kar potrebujejo, ne bodo dobili doma. In kaj je to? »Potrebujejo to, kar so mladi vedno potrebovali: vzgojo, cenjenje, varnost, jasna pravila in pričakovanja ter občutek pripadnosti,« pravi Taffel. »Tragedija našega časa je, da odrasli ne zadovoljijo večine osnovnih potreb mladostnikov, ki se v svoji družini ne počutijo resnično ‚doma‘.«

Kako lahko pomagate svojim otrokom, kar se tiče prijateljstva? Prvi korak je, da razmislite o tem, kako živite vi in kakšna prijateljstva imate. Ali so cilji in življenjski slog, ki jih imate vi in vaši prijatelji, plemeniti in nesebični? Duhovni in ne pridobitniški? »Dejanja so glasnejša od besed in vaši otroci se bodo prav gotovo navzeli stališč in dejanj, ki jih vidijo pri vas, vaših prijateljih in pri otrocih vaših prijateljev,« pravi Douglas, krščanski starešina in oče.

Celo mnoge živali nagonsko in pogosto divje ščitijo svoje mladičke pred drugimi nevarnimi živalmi. Strokovnjak za medvede poroča: »Medvedke slovijo po tem, da svoje mladiče varujejo pred vsemi možnimi nevarnostmi.« Ali naj bi si starši prizadevali kaj manj? Ruben iz Italije pravi: »Starša sta z mano razpravljala na temelju Svetega pisma. Pomagala sta mi razumeti, da se je bolje ogibati določene družbe. Moj prvi odziv je bil: ‚To ne more biti res! Sploh ne morem imeti nobenih prijateljev!‘ Vendar je čas pokazal, da sta imela prav in zaradi njune potrpežljivosti sem bil marsičesa obvarovan.«

Poleg tega si tudi prizadevajte, da so vaši otroci v stiku z ljudmi, ki so zgledni in kateri jim bodo pomagali, da si bodo postavili dobre cilje. Francis, uspešen in srečen mladenič, se spominja: »Moja mama je opazila, da smo se mi, njeni sinovi, družili predvsem med sabo, zato nam je pomagala tako, da je k nam domov vabila prijatelje, ki so bili zelo dejavni v polnočasnem oznanjevanju. Tako smo jih lahko spoznali in se kar doma spoprijateljili z njimi.« Če si boste tako prizadevali, bodo vaši otroci rasli v družini, ki bo zanje odskočna deska za dobra prijateljstva.

[Slika na strani 9]

Bodite pozorni na to, kako se vede vaš morebitni prijatelj

[Slika na strani 10]

Nesebična prijateljstva uspevajo kljub razlikam v letih in drugačni preteklosti