Zadovoljiti močno željo po prijateljstvu

»OSAMLJENOST ni bolezen,« piše v knjigi In Search of Intimacy. »Osamljenost je zdravo hrepenenje [. . .], normalen znak, da nam manjka prijateljstvo.« Prav kakor nas lakota navede, da zaužijemo nekaj hranljivega, bi nas občutki osamljenosti morali navesti, da si poiščemo dobre prijatelje.

Yaël, dekle iz Francije, pa opaža, da »nekateri ljudje sploh ne želijo imeti stikov z drugimi«. Vendar če se iz kakršnega koli razloga osamimo, ne rešimo ničesar in prav gotovo bomo še bolj osamljeni. Biblijski pregovor pravi: »Kdor se razdružuje, svojega išče poželenja in protivi se vsemu, kar bi mu bilo v blaginjo.« (Pregovori 18:1) Zato moramo najprej dojeti, da imamo potrebo po prijateljstvu, nato pa glede tega kaj narediti.

Kako do prijateljstva

Zakaj ne bi, namesto da se smilite samim sebi ali pa zavidate tistim, ki imajo več prijateljev ali trdnejša prijateljstva, pričeli pozitivno gledati na reči, kot je to naredila Manuela iz Italije? Ona pravi: »Še zlasti v najstniških letih sem imela občutek, da me drugi ne sprejemajo medse. Da bi to premagala, sem skrbno opazovala tiste, ki so imeli dobre prijatelje. Nato sem si, da bi bila tudi sama prijetnejša, prizadevala razviti dobre lastnosti, kakršne so imeli oni.«

Praktičen korak k temu je, da poskrbite za svojo zunanjost in notranjost. Zdrava prehrana, počitek in dovolj gibanja vam bodo pomagali, da boste videti kar najboljše in da se boste tako tudi počutili. Zato ker ste čisti, lepo in skrbno urejeni, ne bo samo prijetneje biti z vami, ampak boste imeli tudi zdravo mero samospoštovanja. Vendar pa se morate varovati, da se ne bi ujeli v zanko pretirane zaskrbljenosti glede svojega videza. »Pravih prijateljev vam ne bo pomagalo najti to, da se moderno oblačite,« pravi Gaëlle iz Francije. »Spoštovanja vrednim ljudem je pomembno to, kakšni ste v notranjosti.«

Navsezadnje naše najbolj skrite misli in čustva vplivajo na to, o čem se pogovarjamo in tudi kakšen je naš videz. Ali na življenje gledate z zaupanjem? To vam bo pomagalo, da boste imeli radosten izraz obraza. Prisrčen nasmeh je nekaj najprivlačnejšega, kar lahko imate na sebi, razlaga strokovnjak za govorico telesa, Roger E. Axtell, saj »je absolutno univerzalen« in »se ga redkokdaj napačno razume«. *  Temu dodajte še dober smisel za humor in ljudje bodo povsem naravno pritegnjeni k vam.

Zapomnite si, takšne lepe lastnosti prihajajo od znotraj. Zato svoj um in srce dejavno napolnjujte z zdravim, pozitivnim razmišljanjem in občutki. Berite o zanimivih in koristnih temah – tekočih dogodkih, različnih kulturah, naravi. Poslušajte krepilno glasbo. Ogibajte pa se tega, da bi s pasivnim gledanjem televizije in filmov ter branjem romanov dovolili, da bi si um in čustva polnili s fantazijo. Medsebojni odnosi, ki so ponavadi prikazani v filmih, niso resnično življenje in prijateljstvo, ampak so plod tuje domišljije.

Odprite srce!

Zuleica, ki živi v Italiji, se spominja: »Ko sem bila mlajša, sem bila sramežljiva in težko sem sklepala prijateljstva. Vendar sem vedela, da moram prevzeti pobudo, govoriti o sebi in spoznavati druge, če želim imeti prijatelje.« Da, če želimo imeti prave prijatelje, se jim moramo odpreti, da bodo vedeli, kakšni ljudje pravzaprav smo. Takšna komunikacija ter izražanje misli in občutkov je za resnično prijateljstvo veliko pomembnejše od lepega videza in karizmatične osebnosti. »Ljudje, ki imajo pristna in trajna prijateljstva, so morda sramežljivi, družabni, mladi, stari, ravnodušni, vedoželjni, preprostega videza, prikupno urejeni; a vsem je skupno to, da so odprti,« opaža svetovalec dr. Alan Loy McGinnis. »Drugim dovolijo, da vidijo, kaj je v njihovem srcu.«

To ne pomeni, da bi morali svoje srce nositi na dlani oziroma da ljudem, s katerimi si niste blizu, razodevate svoje najgloblje skrivnosti. Pomeni pa, da drugim postopoma odkrivate svoje misli in čustva. Michela iz Italije pravi: »Na začetku nisem mogla govoriti o svojih čustvih. Da bi jih lažje izražala in da bi prijatelji razumeli, kaj čutim, ter da bi se lahko zbližali z mano, sem se morala spremeniti.«

Četudi ste že po naravi družabni, pa si morate za prijatelje vzeti čas in kaj skupaj doživeti, da bi se med vami lahko razvil zaupen odnos. Medtem si prizadevajte, da ne bi bili preveč zaskrbljeni glede tega, kaj drugi morda mislijo o vas. Elisa iz Italije se spominja: »Moja težava je bila v tem, da sem se vsakič, ko sem hotela kaj reči, bala, da bom to napačno povedala. Nato sem pomislila: ‚Če so zares moji prijatelji, bodo razumeli.‘ In ko sem rekla kaj narobe, sem se nasmejala sama sebi in drugi so se smejali z mano.«

Zato, sprostite se! Bodite to, kar ste. Pretvarjanje ne pomaga. »Človek druge najbolj pritegne s svojo iskrenostjo in s tem, da je takšen, kakršen je,« je napisal strokovnjak za družinsko svetovanje, F. Alexander Magoun. Ljudje, ki so zares srečni, se jim ni treba pretvarjati oziroma poskušati narediti vtisa na druge. Samo če smo odkriti, lahko uživamo v odkritem prijateljstvu. Prav tako moramo drugim pustiti, da so to, kar so. Srečni ljudje sprejemajo druge takšne, kakršni so, in se ne razburjajo  zaradi manjših pomanjkljivosti. Ne spreminjajo svojih prijateljev, da bi potrdili svoje vnaprej ustvarjeno mnenje. Prizadevajte si, da bi bili tako srečni in nekritični.

Da bi imeli prijatelja, bodite prijatelj

Obstaja še pomembnejši, najbistvenejši dejavnik za prijateljstvo. Jezus je pred skoraj 2000 leti pokazal, da je ključ do uspeha v vseh medčloveških odnosih nesebična ljubezen. Učil je: »Kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« (Luka 6:31) Ta nauk je postal znan kot zlato pravilo. Da, prave prijatelje lahko imate samo takrat, če ste nesebični in se zanje razdajate. Z drugimi besedami, da bi imeli prijatelja, bodite prijatelj. Da bi vam uspelo, mora biti prijateljstvo bolj dajanje kakor prejemanje. Pripravljeni moramo biti, da damo prijateljeve potrebe pred lastne želje in koristi.

Manuela, ki smo jo navajali prej, pravi: »Tako je, kot je dejal Jezus, da prava sreča izhaja iz dajanja. Tisti, ki kaj prejme, je srečen, a dajalec je še srečnejši. Dajemo lahko že tako, da naše prijatelje iskreno vprašamo, kako se počutijo, da poskušamo razumeti njihove težave in da zanje naredimo vse, kar lahko, ter ne čakamo, da nas sami prosijo za pomoč.« Zato se zanimajte za druge, tudi za prijatelje, ki jih že imate. Okrepite medsebojne odnose. Prijateljstva ne žrtvujte za nekaj manj plemenitega in manj zadovoljujočega. Prijatelji si zaslužijo čas in pozornost. Ruben iz Italije komentira: »Vzeti si čas je bistveno za to, da najdemo in obdržimo prijatelje. Predvsem je potreben čas, da bi bili dobri poslušalci. Vsi se lahko izboljšamo v poslušanju in zanimanju za to, kaj povedo drugi, pri tem pa jim ne skačemo v besedo.«

Spoštujte druge

Še en pomemben dejavnik za osrečujoče in dolgotrajno prijateljstvo je medsebojno spoštovanje. Sem spada pozornost do občutkov drugih. Ali ne želite, da so vaši prijatelji taktni in obzirni, ko se njihov okus ali mnenje razlikuje od vašega? Ali naj ne bi tudi vi z njimi tako ravnali? (Rimljanom 12:10)

Do prijateljev smo spoštljivi tudi tako, da jih ne želimo imeti samo zase. Pravo prijateljstvo ni niti ljubosumno niti posesivno. V Bibliji v Prvem pismu Korinčanom 13:4 piše: »Ljubezen ni ljubosumna.« Zato se varujte tega, da bi želeli svoje prijatelje imeti samo zase. Če se zaupajo drugim, ne bodite užaljeni niti se jih ne ogibajte. Zavedajte se, da se moramo vsi razširiti v prijateljstvih. Svojim prijateljem dovolite, da tudi z drugimi spletejo prijateljstva.

Prav tako se zavedajte, da imajo vaši prijatelji potrebo po zasebnosti. Tako samski kot poročeni potrebujejo čas zase. Čeprav je dobro, da se zanimate za druge, bodite uravnovešeni in pozorni, da s svojimi prijatelji ne bi preživljali  toliko časa, da se vas že naveličajo. Biblija svari: »Redkoma zahajaj v bližnjega svojega hišo, da se te ne naveliča in te ne črti.« (Pregovori 25:17)

Ne zahtevajte popolnosti

Seveda ko ljudje bolje spoznajo drug drugega, se tudi bolj zavedajo dobrih in slabih lastnosti drugega. Kljub temu ne bi smeli dovoliti, da bi nas to oviralo pri sklepanju prijateljstev. »Nekateri pričakujejo nekoliko preveč od morebitnih prijateljev,« pravi Pacôme iz Francije. »Hočejo, da imajo samo dobre lastnosti, a kaj takega ni mogoče.« Nihče od nas ni popoln in nimamo pravice, da bi popolnost zahtevali od drugih. Upamo, da nas bodo prijatelji sprejeli kljub našim napakam in nam spregledali slabosti. Ali se potem tudi mi ne bi morali potruditi in spregledati napake naših prijateljev, tako da si jih ne umišljamo ali jih preveč poudarjamo? Pisec Dennis Prager nas opominja: »Prijatelji brez napak (torej takšni, ki se nikoli ne pritožujejo, so vedno ljubeči, niso nikoli slabe volje, se vrtijo le okoli nas in nas nikoli ne razočarajo) so pravzaprav hišni ljubljenčki.« Če ne želimo, da bodo naši najtesnejši prijatelji hišni ljubljenčki, moramo upoštevati nasvet apostola Petra in dovoliti, da ‚ljubezen pokrije množico grehov‘. (1. Petrovo 4:8)

 Pravijo, da prijateljstvo podvoji naše veselje in prepolovi žalost. Toda če smo stvarni, od prijateljev ne moremo pričakovati, da bodo zadovoljili vse naše potrebe in nam rešili težave. Takšen pogled na prijateljstvo je sebičen.

Zvesti prijatelji v dobrem in slabem

Ko se z nekom spoprijateljimo, ne bi nikoli smeli tega prijateljstva jemati kot nekaj samoumevnega. Prijatelji, ki jih ločujeta čas in razdalja, mislijo drug na drugega in molijo drug za drugega. Tudi če so lahko le redko skupaj, to zanje ni posebna ovira. Še zlasti ko nastopijo težave ali kakšne posebne potrebe, je nujno, da smo prijateljem na voljo. Ko imajo težave, se ne smemo umakniti, saj nas morda takrat najbolj potrebujejo. »Vsak čas ljubi, kdor je prijatelj, in brat se izkaže v stiski.« (Pregovori 17:17) In ko med pravimi prijatelji pride do nesporazuma, se ti hitro spravijo in si odpustijo. Resnični prijatelji ne zapustijo svojih prijateljev samo zato, ker vse ne teče tako gladko.

Prijateljstva lahko sklenete, če imate nesebične motive in ste pozitivni do drugih. Pomembno pa je tudi, kakšni so vaši prijatelji. Kako lahko izberete prave prijatelje? Naslednji članek bo razpravljal o tem vprašanju.

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slike na straneh 6, 7]

Ali sta lahko moški in ženska »samo prijatelja«?

Ali sta lahko moški in ženska, ki nista poročena drug z drugim, prijatelja? Odgovor je odvisen od tega, kaj nam beseda »prijatelj« pomeni. Jezus je bil tesen prijatelj Marije in Marte, ki sta živeli v Betaniji – obe sta bili samski ženski. (Janez 11:1, 5) Apostol Pavel je bil prijatelj Priskile in njenega moža Akvila. (Apostolska dela 18:2, 3) Lahko smo prepričani, da so ti ljudje čutili srčno naklonjenost drug do drugega. Obenem pa si ne moremo predstavljati, da bi bodisi Jezus bodisi Pavel kdaj dovolila, da bi se ti medsebojni odnosi razvili v romantično navezanost.

Moški in ženske v sodobni družbi delajo tesneje skupaj, zato postaja vse bolj nujno, da ljudje obeh spolov vedo, kako gojiti primerne prijateljske odnose. Tudi poročenim parom koristi dobro prijateljstvo z drugimi pari in samskimi ljudmi.

»Razlikovati med romantičnimi, spolnimi in prijateljskimi občutki pa utegne biti zelo težko,« svari revija Psychology Today. »To, da se lahko v odnosu med moškim in žensko naenkrat pojavi spolna privlačnost, čeprav nenamensko, je vedno nekoliko prisotno. Preprost objem, ki je zgolj prijateljski, lahko v trenutku postane romantičen.«

Za poročene pare je še kako pomembno, da so stvarni in praktični. »Prevelika domačnost z drugimi lahko ogrozi zakonsko zvezo,« piše Dennis Prager v svoji knjigi Happiness Is a Serious Problem. »Ni samo spolnost tista, ki predstavlja intimen medsebojni odnos, in vaš zakonec lahko povsem upravičeno pričakuje, da je samo on vaš intimni prijatelj nasprotnega spola.« Jezus je poudaril, da je ohranjanje moralne čistosti stvar srca. (Matej 5:28) Zato bodite prijazni, vendar varujte svoje srce in se skrbno ter odločno ogibajte okoliščin, ki bi lahko bile povod za neprimerne misli, občutke in dejanja do nekoga nasprotnega spola.

[Slike na strani 7]

Če boste skrbeli za telo in um, boste privlačnejši

[Slika na strani 8]

Prijatelji se zaupajo drug drugemu