Zbirateljstvo – konjiček, ki zahteva uravnovešenost

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE

ALI včasih kopičite predmete, za katere menite, da vam bodo »nekega dne« morda prišli prav? No, če ta dan ne napoči, boste nekoristne reči sčasoma verjetno odvrgli. Vendar je zanimivo, da mnogi uživajo v zbiranju reči, ki jim morda nikoli ne bodo prišle prav. Ti posamezniki so si za konjiček izbrali zbirateljstvo.

Nekateri zbiratelji so bolj tradicionalni in zbirajo predmete, kot so kamni, znamke ali stari kovanci. Drugi so strastni zbiralci lutk, plišastih živali, žlic, medalj, razglednic, starin, glasbenih posnetkov ali počitniških spominkov. Možnosti je neskončno veliko! Neki ameriški odvetnik ima denimo zbirko kakih 200.000 žebljev za železniške pragove! On je le eden od stotine zbirateljev, ki brskajo po podeželju, iščoč stare žeblje za železniške pragove, ki imajo na glavi vrezan datum.

Harper’s Magazine opaža: »Neverjetno je, kaj vse ljudje zbirajo – zobe in lasne vložke, lobanje in škatle za piškote, vozovnice za trolejbus, lase, ventilatorje, zmaje, klešče, pse, kovance, sprehajalne palice, kanarčke, čevlje, [. . .] gumbe, kosti, igle za pritrjevanje klobuka, ponarejene podpise, prve izdaje tiskanih del ter plinske maske.«

 Potem so še zbiratelji, ki jih privlačijo nenavadne reči. Neka ruska grofica je denimo zbirala nočne posode bogatih in slavnih. Potem je tu neki japonski regent, ki je imel zbirko 5000 psov – nastanjenih v razkošno opremljenih utah. Neki premožen zbiratelj je, kot poroča Harper’s Magazine, zbral na tisoče bolh, »konzerviranih v alkoholu in shranjenih v stekleničke, označene s krajem izvora in imenom gostitelja, bodisi živalskega ali človeškega, na katerem je bila bolha najdena«.

Kljub takšnim skrajnostim zbirateljstvo ni nič novega. Ljudje se denimo že dolgo ukvarjajo z ustvarjanjem obsežnih zbirk knjig in rokopisov. Knjiga Light From the Ancient Past pravi, da je asirski kralj Asurbanipal (sedmo stoletje pr. n. št.) poslal svoje pisarje daleč naokrog, da bi za njegovo kraljevo knjižnico v Ninivah zbrali prepise zgodnjih zapisov in dokumentov. Asurbanipalova palača s to neverjetno knjižnico je bila odkopana leta 1853.

Tudi grška in rimska aristokracija je bila znana po zbiranju umetniških del. Knjiga Collecting—An Unruly Passion navaja: »V času Cicerona in Cezarja je bil Rim čisto utelešenje zmagoslavne ekstravagance in nenavadnega potrošništva. [. . .] Prodajalci umetnin so zasedli cele soseske. Nekateri najbogatejši meščani so imeli celo svoje zasebne muzeje.«

V čem je čar zbirateljstva?

Zakaj si danes ljudje izberejo za konjiček zbiranje predmetov? The Encyclopedia Americana pravi: »Ljudje imajo konjičke iz različnih razlogov, toda največkrat zaradi zabave. Konjički jih pogosto sprostijo in spremenijo dnevno rutino.« Da, mnogim je v veselje preživljati čas v ogledovanju svoje zbirke cenjenih predmetov.

Članek v avstralskem časopisu The Canberra Times še dodaja, da zbirka »lahko obudi spomine na kraje in ljudi, ki jih je um malodane potisnil v pozabo. Pri zbiranju starin se zgradi most med spretnostjo in hrepenenjem prejšnjih generacij ter cenjenjem dosežkov lastne generacije.« Da, zbirateljstvo je lahko razsvetljujoče in poučno. Rex Nan Kivell, ki je bil znan avstralski zbiratelj, je denimo imel v svoji neverjetni zbirki okoli 15.000 predmetov, povezanih z najstarejšo zgodovino Avstralije in Nove Zelandije.

Zbirateljstvo utegne biti priljubljeno tudi zato, ker veliko ljudi meni, da so predmeti, ki jih zbirajo, varna finančna naložba. Revija Utne Reader pravi: »Zakaj bi sicer ljudje plačali 80 dolarjev za komplet ‚originalnih vstopnic za [rokovski koncert] Woodstock 1969‘ skupaj s potrdilom o pristnosti, ko pa sploh niso bili na koncertu? [. . .] Zbiranje reči, povezanih s popkulturo, je postalo velik posel.«

Vendar je potrebno opozorilo. Članek v The Canberra Timesu svari: »Pri zbirateljstvu ni vse samo lepo. Obstajajo tudi pasti. Nekateri prodajalci so nenačelni, poleg tega je mnogo imitacij in ponaredkov, ki se predstavljajo kot dragocenosti, ne ozirajoč se kaj dosti na spodobnost in moralo.« Kakšno razočaranje,  ko človek spozna, da je njegova »naložba« ničvredna imitacija! Za zbiratelje je zato dokaj praktičen nasvet iz Pregovorov 14:15, SSP: »Preprosti verjame vsaki besedi, previdni pa pazi na svoje korake.«

Potrebna je uravnovešenost

Zbirateljstvo lahko vzame tudi preveč časa, energije in denarja. Neka zbirateljica je svojo navado opisala kot »neznosen nemir«. Alastair Martin, dolgoletni zbiratelj, je celo priznal, da so nekateri zbiratelji »nekoliko ekscentrični«.

Werner Muensterberger je v svoji knjigi Collecting—An Unruly Passion zapisal: »Ko človek opazuje zbiratelje, pri njih kmalu vidi neustavljivo potrebo, celo lakoto, po novih pridobitvah. [. . .] Ni fenomen zbirateljstva tisti, ki se nezbiratelju utegne zdeti čuden, temveč pozornost, ki jo zbuja nenavadna osebnost mnogih zbirateljev, njihova čustvena predanost iskanju predmetov, njihovo navdušenje, ko jih najdejo, ali skrajna žalost, ko jih izgubijo, ter njihovo občasno čudaško stališče in vedenje.«

Ali je primerno, da se kristjan toliko prepusti navdušenju nad kakim konjičkom, da zaide v nemodre ali nerodne skrajnosti? Ne, saj nas Biblija opominja, naj ‚ostanemo razsodni‘. (1. Petrovo 1:13) In čeprav takšen konjiček lahko prinaša veselje, preprosto ni tisto »pomembnejše«, kar bi bogovdanega človeka moralo zanimati. (Filipljanom 1:10) V pouk nam je kralj Salomon. S svojim velikim premoženjem je zbral impresivno število hiš, vinogradov, dreves in živine. »Karkoli so želele moje oči, nisem jim odrekel,« je priznal. Toda ali mu je to, da je svoje življenje posvetil takim stvarem, prineslo globoko zadovoljstvo? Salomon odgovarja: »Ozrl [sem se] po vseh delih svojih, ki so jih storile roke moje, in po trudu, ki sem si ga prizadel, da bi bil vse dovršil; in glej, vse je bilo ničemurnost in lovljenje vetra.« (Propovednik 2:3–11)

Kako lahko preprečite, da ne bi zbirateljska žilica zasenčila pomembnejših reči? Lahko se vprašate: ‚Koliko časa je razumno nameniti temu konjičku oziroma razvedrilu?‘ Ne pozabite, da časa ne namenite samo za pridobitev želenega predmeta. Skrbeti za zbirko, jo redno čistiti, razstavljati, občudovati in varovati – vse to terja čas. Kaj pa denar? Ali vam bo konjiček pogoltnil sredstva, ki jih potrebujete, da bi poskrbeli za družino? (1. Tim. 5:8) Ali se dovolj obvladujete, da se boste odrekli nakupu, ko si ga res ne morete privoščiti? Pri zbirateljstvu si lahko prizadevate, kolikor hočete, vendar nikoli ne boste mogli zbrati vsega. Kar je Salomon rekel o knjigah, velja tudi za zbiranje drugih predmetov: »Sestavljanje mnogih knjig nima konca, in mnogo učenja utruja telo.« (Propovednik 12:12) Torej je potrebna krščanska uravnovešenost.

Nekateri pravijo, da je zbirateljstvo »neobvladljiva strast«. Toda ni nujno, da je tako. Če ima zbirateljstvo primerno mesto v vašem življenju ter ste pri tem uravnovešeni in zmerni, je lahko prijetno, sproščujoče in morda celo poučno razvedrilo.

[Slika na strani 26]

Modro je izračunati, koliko vas bo neki konjiček stal, pri tem pa upoštevati čas in stroške