Plešoči morski konjički

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE

KO SE zagledata, zardita. On je videti, kakor da raste od ponosa, medtem ko ga ona z naklonjenostjo opazuje. Nežno se dotakneta drug drugega, nato pa toplo objameta. Ko ju skozi vodo obsije žar novega dne, se zazibljeta v ritmu enega najbolj elegantnih baletov v naravi – plesu morskih konjičkov.

»Morski konjički so preprosto osupljivi, edinstveni in očarljivi,« pravi strokovnjak za podvodni svet, doktor Keith Martin - Smith. Toda v preteklosti ljudje niso čisto dobro vedeli, kaj naj si mislijo o njih. Prvi naravoslovci so zanje uporabljali ime Hippocampus, kakor so se imenovala tudi mitološka bitja s konjskim trupom in ribjim repom, ki so vlekla kočijo grškega boga morja, Pozejdona.

Menda so morske konjičke v srednjem veku kramarji prodajali kot mladiče zmajev, ki bruhajo ogenj. V resnici pa so morski konjički le koščene ribe – četudi večini rib niso podobni niti po videzu niti po načinu plavanja. Drsijo skozi vodo ali lebdijo v vodnem prostoru, in kot taki so primerjani s krhkimi konjički iz kristala in živimi šahovskimi figurami.

Morske konjičke najdemo v toplih obalnih vodah v večjem delu sveta. Zaznamujeta jih izredna raznolikost oblike in velikosti. Po ocenah strokovnjakov naj bi bilo od 33 do več kot 70 vrst teh živali. Med njimi je bargibantov morski konjiček (Hippocampus bargibanti), ki ni večji od vašega nohta, in trebušasti morski konjiček (Hippocampus abdominalis), ki lahko zraste v višino tudi več kot 30 centimetrov.

Ne zob ne želodca, pa nobenega problema!

Nenavadno zgrajeni morski konjički so s svojo konjsko glavo, koščenim telesnim oklepom in opičjim repom bolj primerni za mirovanje kakor za dirkanje naokoli. Večidel dneva se z repom oviti okoli primernega priveznika oziroma oprijemališča hranijo in so kratko malo videti zadovoljni. Če se morajo premakniti, se z drobno hrbtno plavutjo umirjeno poganjajo naprej, medtem ko s stranskimi plavutmi krmarijo. Z uravnavanjem količine zraka v notranjem vzdušnem mehurju se lahko kakor podmornica dvigajo ali spuščajo.

Hranjenje je za lačne morske konjičke resna stvar – v svoj koščeni gobček hitro posesajo vsakršne majhne rakce, ki plavajo mimo. Ker morski  konjički nimajo ne zob ne želodca, ki bi jim bili v pomoč pri prebavljanju, morajo dnevno uloviti do 50 rakcev, da bi dobili dovolj za preživetje potrebnih hranilnih snovi. Za te učinkovite lovce to ni nikakršen problem, saj odlično vidijo. Z enim očesom lahko iščejo plen pred sabo, medtem ko z drugim raziskujejo, kaj se dogaja za hrbtom. Njihove oči lahko zaznajo tudi več barv kakor človeško oko in vidijo podrobneje od večine rib.

Morski konjički morajo paziti, da ne postanejo kosilo plenilcev, kot so rakovice in želve. Številne vrste se svojih zasledovalcev otresejo tako, da se skoraj povsem zlijejo z okolico, bodisi z morsko travo, koralami ali mangrovami. Lisasto obarvana koža, travasti telesni izrastki in sposobnost, da opazno spremenijo barvo svoje kože, zato da bi se skladala z okolico, jim omogočajo, da se popolnoma zlijejo z ozadjem. »Zakrijejo se tako dobro, da moraš biti res pozoren, če jih hočeš videti,« pravi raziskovalec Rudie Kuiter.

Ples in romanca

V nasprotju z večino drugih rib ostaneta samec in samica morskega konjička skupaj celo življenje in se le redko zelo oddaljita drug od drugega. Vsako jutro ob zori potrdita predanost drug drugemu z edinstvenim plesom. »Ples morskih konjičkov je nekaj tako lepega in ljubkega, da ga je veselje gledati,« pravi vzrediteljica morskih konjičkov, Tracy Warland. Ko se ples konča, se konjička vrneta vsak k svojemu oprijemališču in se tam do konca dneva hranita. Paritveni ples pa je bolj zapleten. Ko se samica približa samcu, on napihne trebušno vrečo, zažari v svoji barvi in paradira pred njo nazaj in naprej. Počasi krožita drug okoli drugega in prepleteta repa. Usklajeno se vrtita in poskakujeta po morskem dnu kakor poplesavajoči konji. Dvigata se in spuščata, se sučeta in spreminjata barvo – tako rajata tudi do pol ure.

Paritveni ples je seveda uvod v starševstvo. »Ko se približuje čas parjenja, postanejo plesi med samcem in samico daljši in pogostejši, ponovita ga lahko celo večkrat na dan,« pravi Kuiter. »Ko ples doseže vrhunec, se par s prepletenima repoma in skupaj pripitima telesoma počasi dviguje na gladino. Samica nato nežno prenese svoja jajčeca v samčevo trebušno vrečo, ki je podobna vreči kengurujev.« Bodoči očka si zatem poišče tih kraj, da jajčeca varno namesti v notranjost  vreče. Potem jih oplodi in prične se najbolj nenavadna brejost v živalskem svetu.

»Sanje vsake ženske«

»Po mojem je nekaj čudovitega, da samci morskega konjička zanosijo in rodijo,« je dejala neka ženska. »To so sanje vsake ženske,« je duhovito pripomnila druga. Neki samec morskega konjička je imel v enem samem letu zaporedoma sedem 21-dnevnih brejosti!

Mladiči, udobno nameščeni globoko v trebušni vreči, dobivajo kisik in hrano iz velike mreže krvnih žilic. Čez čas se slanost znotraj vreče poveča, zato da se pripravijo na svoj bodoči morski dom. Ko napoči čas, da pridejo na svet, lahko porod traja od več ur do dveh dni. Nazadnje se očetova vreča odpre in mladiče postopno iztisne na svet. Število mladičev se razlikuje od vrste do vrste, in lahko jih je tudi do 1500.

Domači ljubljenčki, okraski in zdravila

Populacije morskega konjička so kljub njegovi visoki rodnosti vse bolj v nevarnosti. Po ocenah nekaterih strokovnjakov se letno po svetu ulovi in proda 30 milijonov morskih konjičkov. Veliko se jih proda na tržnici kot tradicionalno azijsko zdravilo, s katerim se zdravi kopica bolezni, vse od astme in zlomljenih kosti pa do motenj erekcije (impotence).

Vsako leto se okoli milijon morskih konjičkov uporabi za izdelovanje obeskov za ključe, obtežilnikov za papir in brošk. Občutljiva obalna območja, kjer živijo morski konjički, so ogrožena zaradi ribolova z vlečno mrežo, razstreljevanja koralnih grebenov z dinamitom in onesnaževanja. Morske konjičke lovijo tudi za prodajo akvarijem – toda v ujetništvu jih le malo preživi, ker potrebujejo posebno hrano in tudi zbolevajo.

Predložen je bil zakon, s katerim bi se zajezilo lovljenje morskih konjičkov. Ta bi od številnih držav zahteval, da dokažejo, da njihov izvoz morskih konjičkov ne škoduje ekološkemu ravnovesju. Poleg tega se z boljšimi metodami in tehnikami pomaga majhnemu številu komercialnih vzrediteljev, da za akvaristični trg priskrbijo v ujetništvu vzrejene morske konjičke.

Prihodnost morskih konjičkov je povezana s prihodnostjo oceanov. »Svetovne oceane očitno ogroža človek s svojim delovanjem. Iz njih jemljemo vse preveč vsega,« obžaluje Kuiter. Ali se bodo ta plešoča morska bitjeca izgubila v razglašeni simfoniji človeškega »napredka«? »Moramo biti optimistični,« pravi Martin - Smith. »Vsekakor nas ljudje na splošno podpirajo. Naša naloga je poskrbeti, da se bo za živa bitja na zemlji zanimalo več ljudi. Ko bo prišlo do tega, bo prišlo tudi do spremembe. Če nam uspe rešiti morske konjičke, nam morda lahko uspe rešiti tudi morja.« Morda. Vendar smo lahko veseli, da imamo še bolj zanesljiv vir upanja. (Razodetje 14:7)

[Slika na strani 15]

Bargibantov morski konjiček (v naravni velikosti)

[Vir slike]

© Reinhard Dirscherl/Visuals Unlimited

[Slike na straneh 16, 17]

Morski konjički imajo sposobnost opazno spremeniti barvo kože, zato da se ta sklada z okolico

Drobnoglavi morski konjiček (Hippocampus breviceps)

Trebušasta morska konjička

Pokončni morski konjiček (Hippocampus erectus)

[Slika na strani 16]

Morski konjiček vrste Hippocampus procerus

[Slika na strani 17]

Drobnoglavi morski konjički

[Slika na strani 17]

Samec drobnoglavega morskega konjička pri porodu

[Slika na strani 17]

Mladiči drobnoglavega morskega konjička

[Navedba virov slik na strani 16]

Pokončni morski konjiček: © Ken Lucas/Visuals Unlimited; vse druge fotografije: Rudie H Kuiter

[Navedba vira slike na strani 17]

Vse fotografije: Rudie H Kuiter